Vlada za pokrajinsko zakonodajo natisni
Prispeval Jernej Prodnik   
Nedelja, 15 Junij 2008 22:52
V Kulturnem domu Slovenj Gradec so v četrtek zvečer predstavniki vlade prisotne prepričevali o nujnosti sprejetja pokrajinske zakonodaje. Srečanje je minilo predvsem v luči podpore predlogu, o katerem se bo odločalo na prihajajočemu nedeljskemu referendumu. Na Koroškem se očitno kanita v prihodnosti cediti med in mleko.

Predstavitve so se udeležili: najnovejša članica Janševe vlade, ministrica za zdravje Zofija Mazej-Kukovič, minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar, minister za pravosodje Lovro Šturm, državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Šverc ter državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Mitja Bricelj.

Za moderatorko debate je bila določena kar Mazej-Kukovičeva, ki ji ob retoričnih spretnostih ta naloga ni delala prevelikih težav. Poleg ustvarjanja na trenutke že preveč sproščenega vzdušja (»atraktivni Ivan Žagar«, ki po njenem ni polpismen, saj je vendar doktor znanosti), je bilo za slušatelje še bolj zabavno njeno gibanje po vseh mogočih področjih, za katera je vprašanje, če so čisto v njeni domeni.

V svojih govorih je namreč od moderiranja šla vse do učenja podjetniške miselnosti, ki zahteva kar kulturni preobrat, pa kratke analize nenormalno visoke brezposelnosti na Koroškem, apela na državne uslužbence, da morajo biti v službi državljanov (kupec – očitno edina preostala definicija za posameznika – je kralj tudi za državne uslužbence), mnogih turističnih priložnosti, ki se ponujajo z zdravstvom in nevarnih bolezni, ki so le še en korak stran.

Publika je bila setavljena predvsem iz svetnikov in županov občin ter predstavnikov sedme sile, slišali pa so torej lahko kratek vodič kako uspešno voditi v kapitalistični državi. Malce preveč resnih tem za kratko okroglo mizo, avtorju tega članka pa se zdi sporen predvsem ministričin pogled na zdravstvo, kjer je prevladovala kratka razdelava t.i. zdravstvenega turizma.

Iz te perspektive bi Slovenija postala zdravstveni servis, počitniški rezort za turiste, ki bi si med ogledovanjem znamenitosti privoščili še telesno popravilo. Ministrica takšno zdravstveno oskrbo vidi kot »podjetniško priložnost«, v tem pa vidi tudi priložnost za mlade. Osebna načela avtorju prispevka ne dopuščajo reduciranja zdravstva na luksuzen nadstandard za tiste, ki imajo dovolj globoke žepe, zato se je ob to gledišče moral obregniti. Zna pa biti to simptomatično stališče za zdravstveno politiko trenutne vlade.

Ostali govorci so bili precej manj aktivni, vladna predstavitev pa je zaradi razbijanja napetosti s strani Mazej-Kukovičeve minila v idiličnem vzdušju. Lovro Šturm, ki sicer ni deloval zainteresirano, je opomnil na zgodovinsko vlogo Koroške, ker je na tem mestu včasih bila Karantanija. Relevanten prispevek k debati je bil ob omembi subsidiarnosti, po kateri so naloge iz višjih nivojev uprave (država) prenešene na nižje (pokrajina, občina), če to pripomore k večji učinkovitosti.

Ivan Žagar, v vladnih vrstah poimenovan kar minister za pokrajine, je bil v četrtek še najbolj pristojen za predstavljanje pokrajinske zakonodaje, predlog pa je primerjal s Švicarskimi kantoni. Pri podpiranju zakonodaje se je osredotočil predvsem na številke, po katerih bo na Koroško iz Ljubljane prenešenih 150 delovnih mest (brez povečevanja številčnosti državne administracije), ob dodelitvi 39,5 milijonov evrov težkega proračuna pa bi slabih 19 milijonov bilo namenjenih izključno razvojnim nalogam Koroške pokrajine.

Pokrajine so vzvod za zmanjševanje razvojnih razlik v Sloveniji, tako Žagar, projekt pa je skupaj z zakonodajo pripeljan že skoraj do konca. Po tem predlogu se občinam ne bi odvzemalo nobenih pristojnosti, zato to ne bi bilo uvajanje pokrajinskega centralizma, lahko pa bi občine pristojnosti prenesle na pokrajine same. Minister je izpostavil predvsem naraščanje razlik in ob tem opozoril, da bi nesprejetje te zakonodaje zopet najbrž vodilo v prestavitev tega nujnega procesa za nedoločen čas.

Ob odprtju debate je idilično vzdušje prijateljskega pomenkovanja enakomislečih najprej pokvaril župan Slovenj Gradca, Matjaž Zanoškar. Izrazil je svoje razočaranje, kako so v vladi Korošcem vrgli kost, da naj se sami odločijo za center pokrajine, ko pa se je osem od dvanajstih občin opredelilo za Slovenj Gradec, so začeli iskati drugačne rešitve. Nekajminutni Zanoškarjev govor, v katerem se je poleg odločne podpore zakonodaji osredotočil skoraj izključno na to temo – ob tem pa večkrat poudaril, da gre v primeru centra pokrajine za marginalno zadevo – je najbrž marsikomu izzvenel kot obnavljanje že standardnega pričkanja na Koroškem.

Sledil je medel odgovor Žagarja, ki ni imel prav veliko za opraviti s pritoževanjem Zanoškarja, saj se ni dotaknil razlogov, zakaj takšna odločitev vlade. Županu Slovenj Gradca lahko pritrdimo v tem, da naj se Korošci sami odločijo, kje bo center pokrajine. Koliko so za predstavljanje mnenja vseh Korošcev z morebitnim poprejšnjim kupčkanjem pristojni le župani pa je druga zgodba. V tem primeru se zdi edina smiselna pot vse-Koroški referendum, kjer bi lahko bila neposredno izražena volja ljudi o tem vprašanju. To je tudi edina možna pot, da se vsaj približno to poglavje za vedno zapre in ne odpira znova pri vsakem skupnem projektu.

K besedi se je nato prijavil župan Raven na Koroškem, Tomaž Rožen, ki je pričakovano pozdravil vladni projekt pokrajin, ob tem pa izrazil upanje, da se bo odločanje o nekaterih stvareh prestavilo na to raven. Ob besedah, da se Koroškim občinam ni uspelo zmeniti za financiranje par tisoč evrov težkega projekta novega regijskega centra za pomoč zasvojenim, pa se moramo vprašati, kakšne mediacijske sposobnosti imajo Koroški politiki in kako trmoglavi so lahko.

Idile je dokončno bilo konec, ko je do besede prišel predsednik Socialnih Demokratov v Slovenje Gradcu, Jurij Šumečnik, ki je prisostoval z nekaterimi drugimi člani stranke. Ponovil je nekatere znane očitke, zaradi katerih opozicijska SD nasprotuje pokrajinski zakonodaji, in kritiziral številke, ki jih je predstavil Ivan Žagar.

Več fotografij lahko najdete v Albumu.