Bajta
Zgodilo se je


Otroško pustno rajanje PDF natisni E-pošta
Prispeval Uredništvo Bajte   
Torek, 05 Februar 2013 19:47

Otroško pustno rajanjeGlasbene urice vabijo na veliko "Otroško pustno rajanje", ki bo v soboto, 9. februarja, ob 16. uri v dvorani KMKC Kompleks Ravne na Koroškem. Otroke bo ob najboljši otroški glasbi, poleg jagodk Ajde in Zale, zabaval otroški Masakr band (Tadej Breznik, Žan Grabner, Jure Zih in Rok Divjak).

Vse majhne pustne šeme se bodo lahko posladkale s sladkimi krofi. Obisk prireditve je brezplačen, potrebne so predhodne prijave otrok.

Prijave

040 752 809 (Ajda)

031 510 130 (Zala)

 
V bližini Železne Kaple epicenter potresa PDF natisni E-pošta
Prispeval Strel Samo   
Sobota, 02 Februar 2013 17:40

Ob avstrijsko-slovenski meji, v bližini Železne Kaple in Obirskega, je bil danes ob 14:35 uri epicenter zmernega potresnega sunka z magnitudo 4,2, sporoča Agencija Republike Slovenije za okolje (Urad za seizmologijo in geologijo). Zabeležili so ga seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic, ki ocenjujejo, da intenziteta (učinki) potresa v Sloveniji ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici.

Avstrijski urad za seizmologijo sicer preliminarno ocenjuje, da je bila intenziteta potresa 4,5 po Richterjevi lestvici, učinki potresa pa naj bi dosegli peto stopnjo po evropski potresni lestvici.

Kot pravi zmeraj priročna Wikipedija, peto stopnjo definira tole: "V zgradbah občutijo mnogi, zunaj redki. Mnogi se zbudijo. Nekaj se jih prestraši. Zgradbe se v celoti stresejo. Viseči predmeti močno nihajo. Majhni predmeti se premaknejo. Vrata in okna loputajo ali se zaloputnejo." Če vam je torej zaloputnilo kakšna vrata in za to ni bil kriv veter, sosedov maček ali pijani sorodnik, potem lahko subjektivno potres opredelite kot potres pete stopnje po evropski potresni lestvici. Predpogoj je, da ste videli na mizi tudi šilček kako se premika.

Potres - ARSO

Epicenter potresa (vir: ARSO)


Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci celotne Slovenije, posebej Korošci, vendar očitno večje škode ni bilo. Kot poročajo nekateri mediji, je ponekod nastal le manjši preplah, vendar to starih gostilniških mačkov v Črni in na Ravnah ni zmotilo pri pivskih opravkih. Dodajmo, da je temu potresu na približno enaki lokaciji pet minut kasneje sledil še blažji popotresni sunek z magnitudo 1,9 po Richterjevi lestvici.

Med mediji je sicer postalo aktualno, da se za vsak dogodek obrnejo tudi na to, kaj pravijo "prebivalci" družabnega omrežja Twitter. Pritisku družbe je zato podlegla tudi Bajta, ki pa je ne briga, kaj govori elita, ki ima že tako dovolj medijskega prostora, ampak kaj o aktualnih dogodkih pravi navaden plebs.

Pa poglejmo: nekateri modrujejo, da je mogoče prišel nazaj Kralj Matjaž, drugi so se malce zmotili z lokacijo in epicenter uvrstili v Črno, premikanje tal pa naj bi se zgodilo, ker se je domov vrnila šampionka Tina Maze, tretji pa špekulirajo, da je Alenka Koren Gomboc takoj po potresu klicala na policijo, da so ji neznanci podminirali hišo (ker #nivedela). Na nekem družinskem kosilu so se celo zbali, da je zbudil Smrekovec, cinični udeleženec pa je pripomnil, da bi to najbrž privabilo precej turistov, ampak bi bilo vseeno škoda, če bi lava odnesla Črno na Koroškem.

Najbliže resnici je sicer bržkone ugotovitev uporabnice na Twitterju, da se je zemlja zakrohotala, ko je izvedela, da bo Janez Janša finančni minister. Kakorkoli že, tresla se je gora, rodila se je miš, do pravega potresa pa bi lahko prišlo šele, če si Janša ne bi priboril še ene funkcije, ampak bi se kakšni odpovedal.

 
V Kopleksu se danes obeta odličen koncert PDF natisni E-pošta
Prispeval Uredništvo Bajte   
Petek, 01 Februar 2013 10:20

V Kopleksu se ta petek, 1. februarja, obeta odličen koncert za vse glasbene sladokusce vseh starosti. Prihaja eden najbolj znanih koroških glasbenikov – Mate Brodar BRO.

Mate Brodar BRO

Mate Brodar je eden tistih glasbenikov, ki vedno znova presenečajo s svojimi glasbenimi sposobnostmi, z vsestranskostjo in odličnim vokalom. Njegova pot ga je peljala skozi mnoge projekte, kjer se je kalil kot pevec, spremljevalni vokalist, kitarist, učitelj petja in še bi lahko naštevali. Najbolj prepoznaven projekt, pri katerem je sodeloval, je verjetno Da Phenomena, kjer je svoje avtorske ideje realiziral na dveh albumih. Njegov najbolj oseben glasbeni projekt pa je zagotovo BRO, kjer Mate razgalja svojo notranjost, svoje sanje in misli. To je preprosto on.

BRO je v zadnjih nekaj letih posnel že dve plošči, Serious Reggae Deviations in Smoods, ki bo končno doživela tudi svoj promocijski koncert. To bo v četrtek, 28. februarja, v Channel Zero v Ljubljani. 8. februarja pa bo BRO nastopil na letošnjem Slovenskem Tednu Glasbe v Kinu Šiška.

Videospot najnovejšega singla Razsta si lahko ogledate na tem linku.

Brezplačen prenos BRO glasbe se nahaja tukaj, uradna spletna stran pa na tej povezavi.

 
... Izdih bo trajal dlje ... PDF natisni E-pošta
Prispeval Katarina Lodrant   
Petek, 25 Januar 2013 23:50

Katarina LodrantObjavljamo spis osnovnošolke Katarine Lodrant (OŠ Prevalje), s katerim je zmagala na natečaju Lovske zveze Slovenije.

... Izdih bo trajal dlje ...

Življenje. Ravna črta z vzponi in padci. Črta, med bitjem srca ne potuje sama, potuje prepletajoča se s tisočimi drugimi črtami. Ob enem srcu bije tisoče drugih src. Velika srca naših najbližjih in manjša, tista od ljudi iz ozadja. Veliko teh src, ki tolčejo za rebri, pa včasih pozabi, da ob njem niso le ljudje, katerih srca morajo biti, pač pa tudi živali s svojimi srci, ki bijejo za svobodo, za popolnoma običajne stvari, a so večkrat spregledana. Njihova srca za naša ušesa ne bijejo dovolj glasno. Mogoče je le to, da je naš vsakdan preveč hrupen, da bi jih slišal, mogoče pa je to, da jih naša srca nočejo slišati.

Človek. Raztresena oseba našega vsakdana. Teče po zaprašenih ulicah. Hodi iz sestanka na sestanek. Pazi nase, na svoje sorodnike, na druge ljudi. Zaleti se v neznanca in se mu opraviči. A ko gleda na svet, gleda s svojimi očmi. Gleda z očmi, ki vidijo le utripanje človeških src, živali pa so zanj nevidne. Gleda, a ne vidi. Ob koncu dneva srečen pade v posteljo, ker misli, da je osrečil veliko ljudi, a kaj, ko ljudje niso vse, kar hodi po planetu. Kaj, ko ljudje ne štejejo vsega, kar je vredno, kaj, ko ljudje ne opazijo pomembnih stvari.

Žival. Bitje s pospešenim bitjem srca, s čisto dušo, nedolžno bitje, ki se brani pred zunanjim svetom. Bitje, ki opazi vse, a ga drugi ne opazijo. Bitje, ki vidi vse, kar naredim narobe, a tega ne more povedati. Bitje, ki potrebuje pozornost, a je nima. Bitje, katerega srce zdaj bije le še v smrdečih kotih železobetonskih mest.

Narava. Velika skupnost. Ljudje, živali, rastline. Živimo skupaj. Včasih smo opazili drug drugega. Skrbeli smo drug za drugega. Spoštovali smo drug drugega. Zdaj pa je meglena mrena zaslepila naše oči. Še vedno smo skupaj. Vsi. A mi, ki smo oslepeli, smo zavladali drugim vrstam. Prepletajoče življenje je ostalo. A vrvi ljudi so se odebelile in dobile ostre robove, ki počasi a nezadržno parajo tanke nitke življenja živali in rastlin. Prepletajoča se pajkova mreža. Tanke, a močne vrvi, ki nas držijo pokonci. A kljub odebeljenim vrvem ljudi, je v določenih trenutkih le malo potrebno in nit se strga. Mi pa pademo. Pademo v globino in šele takrat spoznamo, kaj vse smo naredili narobe. Pademo, ker nismo opazili, ker nismo odprli ušes za bitje drugih src.

Travnik. Mehka sončna zaplata zelene trave. V očeh ljudi odličen prostor za novo trgovsko središče. V očeh živali … dom. Vrvež žužkov, ki lezejo po listih. Mravlje, ki že dneve nosijo hrano kraljici, pikapolonice, ki v skupinah letajo iz cveta na cvet. Gosenice, ki se počasi spreminjajo v prečudovite metulje. Čebele, ki za nas nabirajo med, krti, ki se pod zemljo v rovih igrajo skrivalnice. Vsaka majhna žival ima svojo zgodbo. Svojo preteklost. Svoje želje. Svoje neustrašno srce. A kljub temu dela za nas. Vsaka žival kriči nam na ušesa, dere se in tuli, naj jo pustimo pri miru, naj jo pustimo tam, kjer je, vsaka žival milo prosi, naj se usmilimo njenega neprecenljivega življenja. A žal kljub temu, da ji ob prošnjah pojenja glas, za naša ušesa ne kriči dovolj glasno. S pogumnim srcem, ki ne bije več, ostane za vedno pokopana pod prgišči zemlje. Travnik pa kmalu postane trgovsko središče.

A včasih na koncu vse le ni tako slabo. Nekatere živali živijo pri ljudeh. Srečne. Srečne, ker imajo nekoga, ki jih ima rad. Nekoga, ki jih vsak dan razveseli s pogledom, hrano, s tem, da jo popraska za ušesi. Žival ne potrebuje veliko, da je srečna. Zanjo je dovolj že to, da nekdo vsak dan iz srca zakliče njeno ime.

Včasih pa je na koncu le še slabše. Ljudje izkoriščajo svojo premoč. Zapirajo jih v kletke, injekcije in tablete, ki se vsak dan pojavijo v majhnih trebuščkih mišk, praske, ki se pojavljajo na telesih živali iz dneva v dan. Vse zaradi človeka. Nedolžne živali, ki sploh ne vedo, kaj so storile narobe. Ki ne vedo, zakaj je tako. Ki nimajo moči, da bi se uprle, ki ostanejo nam podrejene za vedno. Vsaka žival je kot tujec v drugi državi. Ne govori našega jezika. Ne pozna naših navad. Nima zemljevida, da bi našla pot v raj. Brani se, brani z vso voljo, a ko ugotovi, da ne more nikamor, omaga, kot bi omagal vsak človek. A žival se ne maščuje. Žival se le brani, medtem ko človek z nenadzirajočimi čustvi, z belimi rokavicami pod svojimi rokami ustavi nedolžno majhno krhko, a pogumno srce. Mogoče se ga človek ne bo spomnil, a spomin na ritem, v katerem je bilo, bo za vedno ostal zapisan nekje ali v nekom. Vsaka stvar ostane za vedno in ne more biti izbrisana. Vsako stvar, ki smo jo naredili narobe, bo nekdo odkril.

Obstajajo pa tudi redki trenutki, ko na naše oči posije pravi žarek sonca. Žarek sonca, ki osvetljuje dan vsakega živega bitja. Sonca, brez katerega nas sploh ne bi bilo. Žarek za nekaj časa odstrani megleno kopreno izpred naših oči in nam dovoli spregledati. Dovoli nam videti stvari v pravi luči. Ljudje in živali, vsi smo na svetu z razlogom in nihče od nas ni nepogrešljiv. Živeti moramo v sožitju drug z drugim, ker lahko samo tako preživimo. Skrbeti moramo drug za drugega, boriti se moramo tudi za pravice manjših src okoli sebe, vedeti moramo, kaj lahko storimo in kaj ne. Če iztrebimo živali, posledično iztrebimo same sebe. Vsi moramo poskrbeti za boljši jutri vsakega, tudi tistih z majhnimi srčki. Razmisliti moramo, zakaj je tako, zakaj potrebujemo živali in ko najdemo pravi odgovor na to vprašanje, lahko vdihnemo in začnemo živeti znova. Kajti, če bomo skrbeli drug za drugega, bo izdih trajal dlje in bitje našega srca bo še dolga leta vlivalo upanje dušam, ki so izgubile zaupanje vase in v druge, a ga bodo s svojim in našim pogumnim, utripajočim srcem uspele zopet utrditi.

Sonce bo počasi zašlo in žarek, ki je pregnal kopreno, bo ugasnil, le-ta pa bo zopet prekrila naše oči. A naše spoznanje bo ostalo zapisano v našem srcu. Uprli se bomo svoji želji do vladanja vsem bitjem na svetu in skupaj z naravo odstranili slepoto. Na včasih pust in črno-bel svet se bomo zazrli z novimi očmi in skupaj z živalmi začeli tlakovati skupno pot. Pot pa bo ena sama, na isti ravni in ne tako, da bomo mi više, da bomo mi šefi, ter dovolj široka, da bomo lahko v novo življenje zakorakali vsi ljudje in živali skupaj, z roko v roki.

-----

LOVSKA ZVEZA SLOVENIJE, LITERARNI NATEČAJ ZA UČENCE III. TRIADE OŠ: KAJ BI LJUDJE BREZ NARAVE, NARAVA BREZ ŽIVALI, ŽIVALI BREZ LJUDI? KATARINA LODRANT, 7. b razred (mentorica: Maja KOLEŽNIK, prof.),  OŠ FRANJA GOLOBA PREVALJE, Polje 4, 2391 Prevalje, Na Prevaljah, 24. 10. 2011.

 
60 let Kul ture po kulturi koroških študentov (FOTO) PDF natisni E-pošta
Prispeval Teja Sedovšek, foto: Miha Kolar   
Torek, 22 Januar 2013 18:45

V soboto, 19. januarja, smo bili priča resnično prvovrstnemu večeru poimenovanemu 60 let Kul ture po kulturi koroških študentov. Dogodek, organiziran pod vodstvom Kluba koroških študentov, se je odvijal v Kulturnem centru Ravne na Koroškem.

V uvodu smo si ogledali video posnetek Akademskega plesa, nato pa nas je s svojim opernim petjem navdušila Mateja Potočnik. Prisotnim sta spregovorila aktualni predsednik KKŠ-ja Andraž Lečnik ter podpredsednica Ana Pisar. 

KKŠ

Valerija Tominc in Žiga Pisar sta brez dvoma navdušila publiko s svojim izbranim repertoarjem, ki je med drugimi obsegal tudi priredbo skupine FUN, Some Nights. Glasbeni duet je presenetil z odličnim ujemanjem ter močnimi vokalnimi sposobnostmi. Gašper Bivšek, ki je izdal že tretjo knjigo poezije, nas kot pričakovano ni pustil ravnodušnih, prav tako ne Barbara Žvirc.

Sedaj že uveljavljena skupina Nitrox je s publiko delila tri avtorske komade, med njimi tudi Ta čas, ki je trenutno pravi hit. Sledil je odličen nastop Tima Verdineka, ki je s svojimi navdušujočimi igralskimi sposobnosti zrecitiral pesem Kako zebra prečka cesto. Izkazal se je tudi kot glavni pevec skupine Validum, kateri bi brez pomisleka pripisala ogromen potencial ter si jih nedvomno želim še videti na naših ali tujih odrih.

Rusalke so očarale že z izbiro prve pesmi, Lascia ch'io pianga. Prisluhnili smo tudi hip hopu Tomija Dražića in glasbi Ditke Čepin, ki je sedaj že stalna gostja glasbenih odrov. Za konec smo si lahko ogledali še odlomek iz prihajajočega celovečerca Tu se piše življenje, katerega premiera se bo odvila 8.2.2013. Celotni dogodek je odlično povezovala še ena nadarjena Korošica, Andreja Praper. Po prireditvi si je bilo v avli možno ogledati še fotografije Suzane Vrbač ter likovna dela Laure Kumprej.

Vsekakor je bila to ena izmed bolj kul-turno obarvanih sobot na Koroškem ter predstava, ki si jo je bilo vredno ogledati. Ne zgolj zaradi vloženega truda dijakov in študentov, ampak tudi zaradi nadobudnih kul-turoljubcev, entuziastičnih nastopačev, ki so ponovno dokazali, da je Koroška polna talentov. Vse kar lahko rečem je le: bravo Klub Koroških Študentov.

 
<< Začetek < Prejšnja 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Naslednja > Konec >>

Stran 14 od 137
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti