Bajta
Zgodilo se je


Poskus uboja mu je spodletel tudi v drugo PDF natisni E-pošta
Prispeval Uredništvo Bajte, Foto: Arhiv   
Sreda, 14 Oktober 2009 08:20


V nedeljo okoli četrte ure zjutraj je policiste poklicala občanka Radelj ob Dravi in jim sporočila, da je nekdo podtaknil požar pred njen lesen vikend, v katerem je spala.

Pri ogledu kraja je službeni pes policije zaznal vonj osumljenca in potegnil sled v razdalji okoli 100 metrov do bližnje stanovanjske hiše, kjer je bila 20-letniku, pri katerem so bili najdeni predmeti uporabljeni pri kaznivem dejanju, odvzeta prostost in odrejeno pridržanje. Pri zbiranju obvestil je bilo ugotovljeno, da je osumljenec poskušal izvršiti kaznivo dejanje uboja, tako da je okoli 4. ure ponoči na treh mestih zakuril ogenj ob stenah navedenega vikenda. Na kraju je nato počakal, da se je ogenj pred vhodom v vikend razširil, zatem pa s kraja odšel peš proti domu.

Podobno kaznivo dejanje je poskušal storiti že 15.9. letos, ko je pred vhodom v sanitarije vikenda oškodovanke zakuril papir, vendar je slabo vreme ogenj pogasilo. Oškodovanka je naslednje jutro sicer opazila ožganino in zoglenel papir, a je bila prepričana, da je papir nanosil veter, zato dogodku ni posvečala večje pozornosti. Dvajsetletnik je z navedenimi dejanji domnevno poskušal rešiti dalj časa trajajoče sosedske spore. Zaradi kaznivega dejanja poskusa uboja so osumljenega skupaj s primerno kazensko ovadbo že privedli k pristojni preiskovalni sodnici, ki je zoper njega zaradi ponovitvene nevarnosti odredila pripor.


 
V prostorih železarne kradel denarnice PDF natisni E-pošta
Prispeval Uredništvo Bajte   
Torek, 13 Oktober 2009 11:46
Minuli konec tedna se je v okolici Slovenj Gradca pri delu poškodoval 69-letni domačin. Policisti so na kraju ugotovili, da se je nesrečniku pri obiranju grozdja na višini okoli dva metra in pol zlomila doma narejena lestev. Devetinšestdesetletnika so nemudoma odpeljali v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec, kjer je zaradi hudih poškodb glave ostal na zdravljenju. Pri ogledu kraja možje v modrem niso ugotovili znakov tuje krivde.
Policisti PP Ravne na Koroškem pa so v zadnjih dneh raziskali večje število tatvin na območju Raven na Koroškem, storjene v času od 22.9 do 8.10. letos. Z intenzivnim zbiranjem obvestil in pomočjo občanov so policisti minuli konec tedna odvzeli prostost 24-letniku iz Prevalj, ki je utemeljeno osumljen, da je v jutranjem času z izgovori, da išče zaposlitev, prihajal v pisarniške prostore različnih gospodarskih družb in podjetij v kompleksu bivše železarne Ravne na Koroškem kjer je kradel denarnice. Z dejanji si je skupno pridobil za okoli 1000 evrov gotovine. Ovadbe sledijo.

Policisti PP Ravne na Koroškem pa so v zadnjih dneh raziskali večje število tatvin na območju Raven na Koroškem, storjene v času od 22.9 do 8.10. letos. Z intenzivnim zbiranjem obvestil in pomočjo občanov so policisti minuli konec tedna odvzeli prostost 24-letniku iz Prevalj, ki je utemeljeno osumljen, da je v jutranjem času z izgovori, da išče zaposlitev, prihajal v pisarniške prostore različnih gospodarskih družb in podjetij v kompleksu bivše železarne Ravne na Koroškem kjer je kradel denarnice. Z dejanji si je skupno pridobil za okoli 1000 evrov gotovine. Ovadbe sledijo.

V okolici Slovenj Gradca pa se je minuli konec tedna pri delu poškodoval 69-letni domačin. Policisti so na kraju ugotovili, da se je nesrečniku pri obiranju grozdja na višini okoli dva metra in pol zlomila doma narejena lestev. Devetinšestdesetletnika so nemudoma odpeljali v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec, kjer je zaradi hudih poškodb glave ostal na zdravljenju. Pri ogledu kraja možje v modrem niso ugotovili znakov tuje krivde, a bodo o dogodku vseeno obvestili pristojno okrožno tožilstvo.


 
Slovo od Franca Oderlapa PDF natisni E-pošta
Prispeval Jure Lesjak   
Ponedeljek, 12 Oktober 2009 12:31

Minuli petek je v mežiškem Narodnem domu potekala žalna seja, s katero so počastili spomin na tragično preminulega vrhunskega alpinista in izkušenega gorskega reševalca Franca Oderlapa, ki je svojo življenjsko pot končal pod vrhom osme najvišje gore na svetu, nepalskega osemtisočaka Manaslu v Himalaji.

Žalne seje so se udeležili predstavniki občine Mežica, alpinisti, pripadniki gorske reševalne službe, prijatelji in svojci, ki so se skupaj poslovili od alpinista, ki se je kot prvi Slovenec povzpel na najvišje vrhove vseh celin.

Franc Oderlap

V imenu občine Mežica se je z govorom od pokojnega Oderlapa poslovil mežiški župan Dušan Krebl, sklepne misli je v imenu Gorske reševalne službe Slovenije strnil tudi Dušan Polajner. Na žalni seje sta spregovorila tudi ministrica za obrambmo Ljubica Jelušič in namestnik načelnika GRS, reševalne postaje Prevalje, Milan Plesec, ki je v zaključu svojega govora opozoril na ironično situacijo tragičnega nesreče: "Letošnje poletje si bil največkrat od vseh letalcev reševalcev dežuren na Brniku, kjer si pomagal ponesrečenim. Neko soboto ste v akcijo poleteli šestkrat, kar je bilo na robu psihične in fizične obremenitve. Ironija usode je hotela, da prav helikopter, s katerim si pomagal številnim ponesrečenim v domačih hribih, tebi ni mogel pomagati pravočasno".

Občina Mežica je v čast preminulemu odprla tudi žalno knjigo, v katero se je možno vpisati v sejni sobi občine Mežica od ponedeljka, 12. oktobra, do dneva pogreba (od 8. do 14. ure).


Pred dobrim letom dni smo v sodelovanju z Alpikor-om na Bajti objavili intervju s Francom Oderlapom, ki ga lahko preberete tukaj.

 
Otvoritev obnovljene ceste PDF natisni E-pošta
Prispeval Jure Lesjak, foto: Romana Lesjak   
Petek, 09 Oktober 2009 11:38

Včeraj so v Bistri in Ludranskem vrhu, v občini Črna na Koroškem, otvorili obnovljeno lokalno cesto Razpotje - Mlinarsko - Najevska lipa.

Projekt obnove ceste se je izvajal v treh letih (2007, 2008, 2009), zaključiti bi sicer moral do tridesetega avgusta letošnjega leta, vendar so se gradbena dela rahlo zavlekla, tako da so se domačini lahko prvič zapeljali po dokončno obnovljenem cestišču v začetku oktobra.

Otvoritev obnovljene ceste Razpotje - Mlinarsko - Najevska lipa

Obnova lokalne ceste je stala nekaj manj kot osemsto tisoč evrov, ki sta jih v celoti krila investitorja: Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko je prispevala nekaj več kot šesto tisoč evrov (od tega skoraj štiristo tisoč evrov iz Evropskih sredstev) in občina Črna na Koroškem, ki je projektu namenila okoli stoosemdeset tisoč evrov. Gradbena dela je izvedlo Gradbeno podjetje Slemenšek, asfalterska pa Cestno podjetje Maribor.


Na otvoritvi obnovljenega cestišča je potekal tudi kratek kulturni program, ob uradnem odprtju pa je slavnosti trak prerezala Ivanka Meznarič, najstarejša krajanka Bistre (na prvi fotografiji zgoraj).

 
Jure Lesjak diplomant politologije! PDF natisni E-pošta
Prispeval Jernej Prodnik   
Ponedeljek, 05 Oktober 2009 20:30

Bajta se znanstveno krepi, bi lahko bil podnaslov tele novice. Če bi radi izvedeli, kako v radikalno kritiko obstoječega družbenega sistema in kakšne so njegove potencialne alternative, se boste morali obrniti na univerzitetnega diplomiranega politologa Jureta Lesjaka. Danes, petega vinotoka, je namreč na Fakulteti za družbene vede uspešno prestal še zadnjo prepreko in komisijo na zagovoru diplomske naloge prepričal, da deljenje sveta na binarne vzorce - radikalni neoliberalizem versus radikalni islamizem - ni mogoče, in da gre le za dvoje plati istega (nasilnega) obraza ... Da je zatorej potrebna kritika obojega, in ob tem nov radikalen premislek o obstoječem neoliberalnem diskurzu, ki prevladuje v državah Zahoda in je bil glavna točka kritike v Juretovem diplomskem delu ... Sistemsko nasilje, ostro zažrto, a tolikokrat skrito prostim očem, je tisto, proti čemur se nujno velja boriti.Jure Lesjak diplomant Fakultete za družbene vede

Vedno bolj prevladujoč prizor enodimenzionalnega človeka: sodobni cinik, bi kakopak zamahnil z roko proti tem idealističnim idejam, se jim morda celo rogal, kolega Lesjak pa pristaja na ravno obratne besede Cheja, da je potrebno biti realen in zahtevati nemogoče (čeprav materialni pogoji morda narekujejo drugačno zgodbo). Kajti kdo je cinik, se je pred več kot stoletjem vprašal Oscar Wilde ... »Človek, ki pozna ceno vsega in vrednost ničesar.« Boj za bolj pravičen svet pa seveda nima cene, obstoječe družbene strukture se lahko premikajo samo, če se za to odloči dovolj ljudi. Že sama apatija je torej največkrat cinična podpora obstoječih neenakosti: reprodukcija kapitalističnega sistema, ki že v svojem izhodišču velikokrat nosi nastavke proti-demokratičnosti, kot je nakazal v svojem delu Jure.

Z ostro kritiko še vedno prevladujočega križanca med političnim modelom minimalne države in mantro prostega trga, največkrat imenovanega preprosto neoliberalni projekt, je bil Jure tako prepričljiv, da tričlanski komisiji ni preostalo drugega, kot da vložen trud poplača z desetico, nalogo pa predlaga za Prešernovo nagrado. Po prebranem in slišanem sodeč več kot zasluženo, pot ga je namreč od koherentne teoretske podlage (v začetku zagovora jo je poudaril tudi Juretov mentor, doc. dr. Žiga Vodovnik) kjer je analiziral nacionalno državo, svetovni-sistem, globalizacijo, ideološke aparate, družbo spektakla in še kaj, vodila vse do praktičnih primerov političnega laboratorija Latinske Amerike. Prav gibanje gibanj, rojeno v devetdesetih v tisti Ameriki, ki je zadnja leta vedno bolj združena, je bilo eno izmed osrednjih navdihov naloge.

Komisiji na zagovoru je predsedoval politolog doc. dr. Andrej Kurnik, poleg mentorja pa je v njej sedel še asist. dr. Uroš Svete, po izobrazbi obramboslovec. Kakopak to ni bilo Juretovo sklepno dejanje na fakulteti, pričeto delo kani nadaljevati na doktorskem študiju ... Njegovo diplomsko delo pa se v zgodovino fakultete, nekdaj znane pod imenom FSPN, ne bo vpisalo le po izjemnem obisku zagovora (šušlja se, da toliko ljudi na zagovoru še ni bilo prisotnih), ampak tudi po zahvali, ki ni vključevala le Bajte, ampak še nogometni klub Peca, bedo kapitalizma (brez nje o tej temi namreč ne bi mogel pisati) in vse nič »hudega« sluteče posameznice in posameznike, ki so na Jureta imeli velik vpliv in mu v dodiplomskih letih stali ob strani. Kot se za pravega podpornika enakopravnosti spolov in feminističnih idej spodobi, je Jure nalogo seveda posvetil svoji punci Maruši.

A ob vsem tem veselju ob novem diplomantu ne gre pozabiti, da je to bil dan mnogih odrekanj. Kolega Napi (aka Napster), svetovno znan po svoji ljubezni do cvička, se je pri vprašanjih publike bil prisiljen vzdržati, in tako ni izvedel, kakšna je cena te pijače v prestolnici. Kolega B'ri se je v postelji namesto standardnih petkrat obrnil le dvakrat, in zavoljo zagovora vstal neprijetno zgodaj. Tudi kolega Boka se je zaradi časovne stiske prijateljsko odrekel vprašanju »ali je pravično, da ima v fabriki tako nizko plačo?«. Juretova starša Romana in Rajko sta se zaradi živčnosti bržkone odrekla kakšni minuti življenja, Maruša pa najbrž poprej že kakšni neprespani noči. Številni ostali so se, da so lahko slišali zagovor, odrekli dnevu svojega dopusta ... A šlo je le za en dan, odrekanje ob pisanju diplomske naloge pa traja precej, precej dlje.

Kolektiv Bajte ob izjemnem dosežku sostanovalcu Juretu iskreno čestita in mu želi čim uspešnejšo znanstveno pot še naprej ... Ne pozabi, zgodba se je šele začela pisati!

 
<< Začetek < Prejšnja 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 Naslednja > Konec >>

Stran 85 od 137
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti