Bajta
Zgodilo se je


Bodimo vidni in previdni PDF natisni E-pošta
Prispeval Uredništvo Bajte   
Sreda, 12 Januar 2011 21:00

Bodi videnV preventivni akciji za večjo varnost pešcev, ki poteka pod sloganom "Bodi preVIDEN", bodo policisti Policijske uprave (PU) Slovenj Gradec, v času od 17. do 23. januarja 2011, izvajali številne aktivnosti za večjo varnost pešcev.

V lanskem letu so bili pešci (ponovno) med bolj ogroženimi skupinami udeležencev v cestnem prometu. Na območju slovenjgraške uprave, jih je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 29, kar je 5 več kot v letu 2009. Eden je umrl, dva sta bila hudo telesno poškodovana, 24 lažje. Najbolj ogrožena populacija so poleg osnovnošolcev upokojenci, največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev pa se je zgodilo na območju policijske postaje Ravne na Koroškem.

Do prometnih nesreč z najhujšimi posledicami za pešce največkrat pride na cestah, ki niso opremljene s pločniki in hodniki za pešce, pogoste pa so tudi nezgode na prehodih za pešce. Zlasti nevarni so jesenski, zimski in prvi spomladanski meseci, opozarjajo policisti. S ciljem večje varnosti pešcev bodo možje v modrem na Koroškem med akcijo izvajali številne preventivne in represivne aktivnosti. Se ve, da bodo najbolj na udaru območja, kjer je problematika pešcev najbolj pereča.

Preventivne aktivnosti bodo usmerjene predvsem v osveščanje občanov, da morajo sami čim bolje poskrbeti za svojo varnost, tako da nosijo svetla oblačila, odsevne trakove, kresničke in svetila, represivne aktivnosti pa bodo usmerjene v umirjanje hitrosti voznikov motornih vozil na območjih, kjer se pešci najpogosteje zadržujejo.

Pešci, poskrbite za svojo varnosti! Bodite preVIDNI.

 
O usodi upornega kmeta PDF natisni E-pošta
Prispeval Uredništvo Bajte   
Torek, 11 Januar 2011 19:02

Slika je simboličnaPo poročanju Koroškega radia je Koroška kmetijsko gozdarska zadruga izključila svojega člana zaradi izdajanja informacij javnosti.

Spomnimo, novembra lani se je v javnosti začela razprava, da Koroška kmetijsko gozdarska zadruga petino plačila mlečnih kooperantom nameni v obliki bonov, ki jih morajo kmetje unovčiti v zadružnih trgovcih. Vest je medijem lansiral kmet Anton Ješovnik, predsednik zadruge Ledina iz Slovenj Gradca, izpostavljanje problemov zadruge javnosti pa ima za posledico postopek njegove izključitve iz Zadruge. Stanislav Koprivnikar, predsednik Upravnega odbora Koroške Kmetijsko gozdarske zadruge je sicer ob začetku postopka povedal, da za izključitev ni krivo zgolj izdajanje informacij javnosti.

Ješovnik je sicer precej ostro nasprotoval odkupu deleža Ljubljanskih mlekarn, ki jih letos načrtuje Koroška zadruga, stal pa naj bi milijon evrov. Polovico kredita, ki bi ga zadruga za nakup najela, bi pokrili kmetje, ki bi po oddani količini mleka pridobili tudi delež v mlekarni. Kot pravi Ješovnik, je to le še en poskus, kjer bodo po slabih praksah iz preteklosti, kot je na primer propadla klavnica v Otiškem vrhu, kmetje potegnili kratek konec.

Kot je še poročal Koroški Radio, bodo končno odločitev o Ješovnikovi izključitvi predvidoma v februarju dali kmetje na Občnem zboru. Koliko so vredni občni zbori pa po svoje govori tudi dejstvo, da na lanskem občnem zboru za kmete ni bilo niti besedice o plačevanju v bonih, dva tedna kasneje pa je odločitev o razvpitih plačilih z boni sprejel sam Upravni odbor.

 
Poklon talcem pri Sveti Neži (FOTO) PDF natisni E-pošta
Prispeval Danica Hudrap   
Ponedeljek, 10 Januar 2011 21:41

Na Koroškem Selovcu je na mestu, kjer je kri talcev napojila zmrznjeno zemljo, potekala komemoracija v spomin na sedem postreljenih talcev, ki so jih 12. januarja 1945 iz dravograjskih zaporov prignali gestapovci in po mučenju ustrelili.

V gozdu nad cerkvijo Sv. Neže stoji spomenik, zasnovan iz sedmih grobo obdelanih granitnih kamnov z imeni pobitih talcev: domačina Ivana Menarta - Čiča, Alojza Kavtičnika - Toma, Pavla Stropnika, Ferdinanda Gostenčnika - Brka in njegovega sina Ferdinanda, Andrejčka  Kotnika - Juričevega Drejčka ter neznanega partizana.

Foto

Številni pohodniki so se na pot proti Sv. Neži podali že v jutranjih urah iz različnih lokacij. Tradicionalne prireditve se je udeležilo okoli 200 ljudi, med njimi svojci padlih, člani borčevskih organizacij, veteranov, združenja Sever, taborniki, učenci OŠ Juričevega Drejčka in drugi, ki spoštujejo vrednote NOB. Prireditev oziroma poklon talcem, pobitih pred šestinšesdesetimi leti, je potekala v organizaciji Občinske organizacije Zveze borcev za vrednote narodno osvobodilnega boja Občine Ravne na Koroškem in Osnovne šole Juričevega Drejčka.

Slavnostni govornik je bil Marko Kavtičnik, vnuk padlega talca, ki predvsem poudaril, da so danes borci in borke iz druge svetovne vojne še med nami, da se jim lahko zahvalimo in da smo lahko nanje ponosni, kajti opravili so delo, katerega izdelek so naša življenja, naša svoboda, lastna zemlja in nenazadnje naš, slovenski jezik, ki ga imamo po njihovi zaslugi.

Vse prisotne udeležence zbora pa je pozdravil tudi predsednik občinske organizacije ZB za vrednote NOB Maksimilijan Večko. Venec k spomeniku talcev za svobodo sta položila župan Občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen in Maksimilijan Večko ob spremljavi trobent Marka in Matjaža Kavtičnika. Kulturni program pri spomeniku sedmih talcev so sooblikovali pevski zbor OŠ Juričevega Drejčka pod vodstvom Urške Vezonik ter učenci šole od prvega do devetega razreda z recitali. Prisluhnili smo še moškemu pevskemu zboru Mežiški knapi pod vodstvom Marka Kavtičnika in moderatorki programa Mojci Prašnički. Spregovoril je tudi sin pokojnega Alojza Kavtičnika, njegova vnukinja in drugi, ki se še spomnijo vojnih grozot.

--------------------------------
Govor na spominski slovesnosti pri Sv. Neži, 09.01.2011, 11.00


Kje rodil sem staršem se, vem,
kje me pot vodila bo, ne vem, še manj, kje končala.
Ko pride dan, da konča se pot,
naj bom tam, kjer bom blizu nebu, kjer bom blizu zemlji,
naj bom tam, kjer bom blizu tistih, ki vedo, kdo sem bil.
Mk. 07.01.2009.

Spoštovani gospe in gospodje, spoštovani vsi, ki ste si vzeli čas, da skupaj obudimo spomin, vsi, ki s svojo prisotnostjo potihoma, kakor je bilo tiho tisto januarsko jutro, izražate spoštovanje tistim, ki so s svojimi življenji vnaprej plačali davek za našo svobodo, za našo zemljo, za nas.
V veliko čast si štejem, da vas smem danes nagovoriti, za kar ima zaslugo moj stari stric, brat talca, sam borec, Matija Kavtičnik. Priznam, ko mi je v pogovoru rekel: »Kaj ko bi ti povedal nekaj besed pri Sveti Neži, mi smo že stari, na vas mladih je, da prevzamete naše delo!«, nisem niti za trenutek okleval, temveč sem takoj obljubil, da to tudi storim.
Danes ste borci in borke iz druge svetovne vojne še med nami, danes se vam lahko še zahvalimo, in vam iz oči v oči povemo, da smo ponosni na vas, da imamo veliko srečo, da smo lahko skupaj z vami. Vsi ste opravili delo, katerega izdelek so naša življenja, naša svoboda, lastna zemlja in nenazadnje naš, slovenski jezik, katerega imamo le še po vaši zaslugi.
Milijoni žrtev, milijoni trupel, ki so obležala po bojnih poljih, pogoriščih, v ruševinah, tisti milijoni preživelih, ki so v svobodo prišli kot težki invalidi, brez udov, slepi, gluhi, in pa še več milijonov tistih, ki so morali začeti znova, brez domov, brez ljubljenih družinskih članov, z nevidnimi, a skelečimi ranami, nam kot vsoto dajo ne število, temveč nauk, najdražji nauk človeštva, da ubijanje ni človeško, še posebej ne, ko se ubija za cilje kot je tuja zemlja, kot je podjarmljenje, zasužnjevanje, materialna korist.
Očitno pa ta nauk, ki je stal ne samo naš narod, temveč domala vse narode, ni padel povsod na plodna tla. Veliko je še bojišč v svetu, mnogo ljudi še vedno dnevno umira za koristi drugih. Svetovna politika se sicer trudi, da bi se morije končale, a velikih premikov k miru ni zaznati, zato se vedno pogosteje postavlja vprašanje, ali niso prizadevanja za mir pogosto le navidezna.  
Skrbi me tudi dejstvo, da se nekateri trudijo žrtvovanje vseh vas bork in borcev, padlih in še živih izničiti, celo označiti za izdajalce. Tega pa, obljubljam v imenu mnogih, ne bomo dopustili, nasprotno, še bolj bomo utrjevali spomin in se trudili, da bodo vaša dejanja ostala častna in nepogrešljivi del zgodovine našega naroda.
Hvala.

Marko Kavtičnik, vnuk padlega talca 

-----------------------------

Dragi oče, Alojz Kavtičnik, partizan TOMO, dragi domoljubi v tem grobu!

Prvič sem bil ob tem grobu pred šestdesetimi leti. Po nekaj urah peš hoje iz Prevalj smo se ustavili zgoraj v gozdu, kjer vas je sedem domoljubov končalo pod kroglami nemških strojnic. V tej cerkvi je takrat maševal duhovnik in mladinski pisatelj Fran Ksaver Meško. Padlim partizanom je posvetil lepe besede, pot k Sv. Neži pa je postala spominska pot vse do danes.
Naj se povrnem v leto 1945. Bilo je 5. januarja, na moj tretji rojstni dan. Samo nekaj dni pred tem smo se vsi tvoji trije otroci znašli v Ženovčevi bajti nad Prevaljami, kjer je stanovala naša babica Katarina Mager – Jurc z njenim možem Avgustom. Oba sta nas pogumno pretihotapila iz avstrijskega lagerja in nas skrivala pred Nemci in sodelavci okupatorja vse do konca vojne. Zavetje sta nam nudila do avgusta leta 1945, ko se je naša mama vrnila iz nemškega taborišča Rettenbach. In prav v tej noči 5. januarja 1945 si nas obiskal. Spali smo. Vsakega posebej si se dotaknil, vsakega pobožal. Preden si odšel si nas še poljubil, kot da bi vedel, da se za vedno poslavljaš in pri tem si se bal, da ne bi katerega prebudil iz spokojnega spanja. Samo štiri oči so spremljale ta dogodek. Naslednji dan si padel v zasedo, v past, ki je nisi pričakoval in ne slutil. Po nečloveškem mučenju si s preostalimi šestimi domoljubi obležal pod nemškimi kroglami v gozdu na tem mestu.
Desetletja sem brskal po tvoji preteklosti. Zvedel sem, da si slutil nevarnosti nacizma še preden je nemški škorenj stopil na naša tla. Slutil si nevarnosti agresivne vojne, ki ni grozila samo tvoji domovini, ampak človeštvu nasploh. Bil si globoko prepričan, da se bo treba sovražniku upreti, ko bo prišel pravi trenutek. Ni ti bilo vseeno kako bodo živeli rudarji, saj si bil eden izmed njih. Ni ti bilo vseeno kakšno bo življenje delavcev, kmetov – dninarjev pa tudi intelektualcev. Že v času Kraljevine Jugoslavije si bil zaradi svojih idej o pravičnejšem svetu zaprt v prevaljskih zaporih. Tam si srečal svojo družico Katko, ki ti ji v zapor prinašala hrano. Preskočila je iskra in ko si prišel iz zapora sta si ustvarila družino. Trije otroci smo sad te kratkotrajne ljubezni. Tvoje prepričanje o nujnosti upora nemškemu okupatorju je postalo še močnejše po tem, ko je vojna vihra zajela tudi naše kraje. Ostal si zvest svojim idealom in ciljem in po nekaj letih ilegalnega delovanja, ko je bilo že prenevarno ostajati pri družini, si nas zapustil in se vključil v partizanski boj.
In ko sem še naprej iskal sledi o tebi in tvoji preteklosti, tvojih življenjskih vrednotah in ciljih, sem od tvojih somišljenikov in borcev izvedel, da si bil velik idealist. Od začetka vojne in že pred tem si bil prepričan, da nacizem in fašizem nimata perspektive na naših tleh pa tudi ne drugod po svetu. Pridružil si se protihitlerjevski koaliciji, globoko prepričan, da se boriš na pravi strani. In boril si se na pravi strani. Tvoj soborec, partizan iz Črne, ki te je dobro poznal, te je takole ocenil: »Tomo je bil sicer nepoboljšljiv idealist, ampak tudi velik patriot, velik partizan in pošten človek«.
To in še več sem uspel zvedeti o tebi, zvedel sem celo več kot si vedel in slutil ti tistega usodnega januarskega dne, ko si se poslavljal od nas, svojih treh otročičkov.
Čeprav tvoji otroci nismo imeli priložnosti druženja in odraščanja z očetom, se nanj opreti v stiskah in težavah, smo o tebi dolga leta premišljevali in sanjali. Vedeli smo, da si nas imel neizmerno rad. Zvedeli smo za tvoje sanje o lepšem življenju, potem ko bodo grozote druge sv. vojne minile. O tem nam je mama pogosto pripovedovala. Pred tremi tedni sem jo enaindevetdesetletno in težko bolno obiskal v bolnici in ji omenil današnjo slovesnost tukaj ob tvojem grobu. V solzah je uspela izreči naslednje besede: »Še v avgustu 45, ko sem prišla iz lagerja, so bile v gozdu nad Vrhnjakovo kmetijo grozne sledi na mestu, kjer je bil tvoj oče ustreljen skupaj z ostalimi žrtvami«.
Danes po šestinšestdesetih letih vi trije domoljubi, ki ste za vedno ostali v tem grobu ne morete več obujati spominov na partizansko pesem: »Ko bo svoboda zasijala, ko se povrne partizan…«. In prav danes nekateri novodobni pisuni zgodovine in karieristi, ki v času druge sv. vojne sploh še niso bili na svetu, omalovažujejo vaša domoljubna dejanja in junaštva. Na smetišče zgodovine bi radi zmetali vaše poštene ideale in cilje, NOB pa označujejo kot komunistično revolucijo in bratomorno vojno. Žal je tudi v tem del resnice, ampak to je že stvar človeške vesti. Resnica in človeška vest pa se nekega dne morata srečati in soočiti, pa čeprav po dolgih desetletjih.
Dragi oče, partizan Tomo, dragi domoljubi v tem grobu!
Ne bomo vas pozabili najožji sorodniki, ne bodo vas pozabili vaši vnuki, pravnuki. Ne bodo na vas pozabili vsi pošteni ljudje pa naj se poskušajo vaša pogumna dejanja še tako potvarjati in vaša zgodovina pisati na novo. Resnica je samo ena. Borili ste se na pravi strani. Za svoje ideale ste živeli, za svoje plemenite cilje ste trpeli in zanje dali več kot mi vsi skupaj tukaj zbrani. Žrtvovali ste svoja življenja.
Tvoj sin Jožef Kavtičnik v svojem imenu in v imenu svojega pokojnega brata Alojza, tvojega najstarejšega sina in tvoje pokojne hčerke Rezke.

Pri Sv. Neži, 10.01.2011
Jožef Kavtičnik

 
Smučar utrpel hujšo poškodbo PDF natisni E-pošta
Prispeval Uredništvo Bajte   
Petek, 07 Januar 2011 18:27

Danes, dne 7. 1. 2011, so policisti na območju Policijske uprave (PU) Slovenj Gradec, opravili ogled kraja nesreče na smučišču, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala.

Slika je simboličnaV četrtek, 6. 1. 2011, med 17. in 18. uro se je na smučišču Ošven, zgodila nesreča na smučišču, v kateri se je hudo telesno poškodoval 33-letni smučar iz Raven na Koroškem. Poškodovani smučar se je v družbi prijateljev smučal po spodnjem delu smučišča Ošven. Ko je prismučal do kupa snega, ki naj bi bil zavarovan s trakom in količki, je zapeljal čez kup in ob vožnji čez kup padel. Poškodovani smučar na kraju ni čutil močnejših bolečin, s pomočjo prijateljev je odsmučal v dolino in se s svojim avtomobilom odpeljal domov. Ker so se zvečer bolečine stopnjevale, ga je njegova partnerka odpeljala v Zdravstveni dom na Ravnah na Koroškem, od koder je bil napoten na zdravljenje v Splošno bolnišnico v Slovenj Gradec. Smučar je ob padcu utrpel hudo poškodbo hrbtenice in komolca.

Policisti Policijske postaje Ravne na Koroškem okoliščine nesreče na smučišču v smislu ustreznega zavarovanja kupa snega na smučišču še raziskujejo. O dogodku bodo podali poročilo na Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu.

 

 
Korošci čedalje bolj trezni sedejo za volan PDF natisni E-pošta
Prispeval Robert Marin   
Četrtek, 06 Januar 2011 05:04

Slika je simboličnaDirektor PU Slovenj Gradec Jurij Ferme je včeraj na novoletnem srečanju z novinarji spregovoril o delu koroških policistov v letu 2010. Kot pravi, je bilo v lansko leto "razmeroma solidno" - povečalo se je število gospodarskega kriminala in število prometnih nesreč, glede na načrtovan projekt Libra, o katerem smo pri nas že pisali, pa se varnost na Koroškem v prihodnje ne bo poslabšala, zatrjuje Ferme.

Povečan obseg gospodarskega kriminala

Zbrani podatki PU Slovenj Gradec za prvih 11 lanskih mesecev kažejo, da se je lani povečal obseg različnih kaznivih dejanj, najbolj s področja gospodarstva. V prvih 11 mesecih so jih koroški policisti obravnavali prek 400, kar je za okoli 250 več kot v enakem obdobju leto prej. Koroški kriminalisti so preiskali večino gospodarskih kaznivih dejanj, nepreiskana ostajajo "le" kazniva dejanja internetnih goljufij. Nepojasnjena za zdaj ostajala tudi jesenski rop poštnega vozila in decembrski rop poslovalnice Probanke na Ravnah.

Slabe ceste, slaba statistika ...

Število prometnih nesreč se je lani povečalo za 18 odstotkov, vendar pa so bile posledice manj hude, kot v letu 2009. Precej manj je bilo letos hudo telesno poškodovanih, policisti pa beležijo tudi eno smrtno žrtev manj kot v enakem obdobju leta 2009, ko so korošle ceste vzele pet udeležencev prometnih nesreč. Manj je bilo v letu 2010 tudi vinjenih povročiteljev. V letu 2009 je bilo takih bedakov za polovico več kot lani; delež vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč je lani na Koroškem padel na sedem odstotkov s skoraj 14 odstotkov v letu 2009.

Porast prometnih nesreč na Koroškem v letu 2010 je večji, kot je povprečje v Sloveniji. Ferme ocenjuje, da je eden glavnih vzrokov za tako statistiko slabo stanje naših cest. PU Slovenj Gradec, kjer od sredine decembra deluje posebna skupina policistov za odkrivanje hujših prometnih prekrškarjev, je sicer edina PU v Sloveniji, kjer ni niti metra avtoceste.

Vertačnikovi fantje

Posebna skupina policistov, ki deluje od 15. decembra lani, je pri svojem delu posebej pozorna na tiste odseke koroških cest, kjer se zgodi največ prometnih nesreč. Najbolj nevarna je glavna cesta je Dravograd - Huda luknja, še posebej odsek Slovenj Gradec - Dolič. Kot je napovedal vodja novo ustanovljene skupine policistov, višji policist Mitja Vertačnik, bo skupina delala proaktivno in bo navzoča tudi pri izviru kršitve predpisov, torej v gostilnah in na prireditvah.

Vertačnikovim fantom je pri lovu za večkratnimi kršitelji in ostalimi naključnimi norci v pomoč posebna oprema - vozilo z vgrajenim video nadzornim sistemom Provida 2000, s katerim izvajajo meritve hitrosti in snemajo prekrške. Na voljo imajo tudi patruljno vozilo z vgrajeno kamero za snemanje prekrškov, skupina policistov pa uporablja tudi civilna vozila ter posebno vozilo, namenjeno izključno ugotavljanju in slikovnemu dokazovanju hujših prekoračitev hitrosti.

 
<< Začetek < Prejšnja 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 Naslednja > Konec >>

Stran 45 od 137
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti