Bajta
Zgodilo se je


Primož Suhodolčan dobitnik priznanja ob državnem prazniku PDF natisni E-pošta
Prispeval Danica Hudrap   
Sreda, 08 Februar 2012 18:52

8. februar je slovenski kulturni in državni praznik, na ta dan obeležujemo obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna (umrl je leta 1849, rodil se je 3. 12. 1800). Na ta dan (pa tudi pred tem in po tem datumu) potekajo v naši občini številne prireditve in proslave.

Primož Suhodolčan z županom Raven Tomažen Roženom

V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika je potekal zanimiv kulturni program pod naslovom »Ker ne verjamem v telo, rad bi te videl v srce«. V programu so se prepletali samospevi tako na Prešernove verze kot številna druga prozna dela, ki so jih prebirale knjižničarke KOK, dijaki Gimnazije Ravne in drugi. V pestrem kulturnem programu nam je zapel pevski zbor profesorjev ravenske gimnazije pod vodstvom Suzane Makič. V uvodu je zbrane pozdravila Blanka Kasper, vodja knjižničnega projekta »Korošci pa bukve beremo«.

Letošnji kulturni praznik bo ostal v lepem spominu predvsem zaradi podelitve posebnega priznanja Občine Ravne na Koroškem – listine o priznanju za dosežke na kulturnem področju pisatelju Primožu Suhodolčanu.

Primož je osnovno šolo je obiskoval na Prevaljah, kjer je tudi preživel otroška in mladeniška leta. Gimnazijo je končal na Ravnah na Koroškem. Kasneje je študiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Prve korake v svet literature mu je pokazal oče Leopold Suhodolčan, eden najbolj priljubljenih slovenskih mladinskih pisateljev. Po očetovi smrti je Primož nadaljeval zgodbe o Naočniku in Očalniku v Pionirskem listu in zgodbe o Petru Nosu v Cicibanu. Leta 1994 je izdal svoj prvi samostojni tisk z naslovom Košarkar naj bo!, ki je doživel dva ponatisa, nato pa še številne druge uspešnice. Primož Suhodolčan je eden najbolj branih slovenskih pisateljev za otroke in mladino. S svojo knjigo Košarkar naj bo! je kar štiri leta zapored zmagal v akciji Moja najljubša knjiga. Prejel je tudi zlato Prežihovo priznanje Občine Ravne na Koroškem  za dolgoletno delo in razdajanje na področju kulture leta 2001.


»Njegove knjige so med najbolj branimi in izposojanimi. V letu 2011 se je zavihtel na sam vrh priljubljenosti, saj so si bralci njegova dela v slovenskih knjižnicah največkrat izposojali. Statistika je v lanskem letu zabeležila kar 57.844 izposoj njegovih knjig. To pa je dosežek, ki je v ponos tudi naši lokalni skupnosti in vsem občanom – dokaz, da ob vseh športnih uspehih nekaj zmoremo in znamo tudi na drugi področjih, v tem primeru v umetniško ustvarjalni dejavnosti. Z gotovostjo lahko trdimo, da je Primož Suhodolčan eden izmed naših najbolj branih avtorjev del za mladino. Njegov slog pisanja jim je blizu in ravno to jih znova in znova privablja, da berejo njegove knjige in se ob njih od srca nasmejijo,« je na podelitvi posebnega priznanja Občine Ravne na Koroškem dejal Vojko Močnik.

Listino mu je podelil župan Občine Ravne na Koroškem mag. Tomaž Rožen ter mu čestital ob dosežku. Posebno priznanje Občine Ravne na Koroškem – listino o priznanju za dosežke na kulturnem področju je pisatelj Primož Suhodolčan iz rok župana prejel za izjemen kulturni dosežek, vrh v priljubljenosti pri slovenskih bralcih in za prvo mesto na lestvici največkrat izposojenih izvirnih monografskih publikacij v vseh slovenskih knjižnicah.

Prisluhnili smo še prejemniku posebnega priznanja, ki je bil zelo vesel priznanja; vesel, da je potomec uspešnega pisatelja, omenil je tudi, da se je oče Leopold Suhodolčan rodil na isti dan kot naš pisatelj Prežihov Voranc in umrl na isti dan kot France Prešeren, ter obljubil, da bo še naprej ustvarjal.


 
Otroško pustno rajanje v Kompleksu PDF natisni E-pošta
Prispeval Uredništvo Bajte   
Ponedeljek, 06 Februar 2012 12:23

Veliko otroško pustno rajanjeV okviru Glasbenih uric, ki potekajo vsak petek, ob 16. uri v KMKC Kompleks Ravne na Koroškem, prirejamo Veliko otroško pustno rajanje, ki bo v soboto, 18. februarja, ob 16. uri v dvorani KMKC Kompleks. Otroke bosta ob najboljši otroški glasbi zabavali klovnesi Ajdolina in Zalčolina. Vse majhne pustne šeme pa se bodo lahko posladkale s sladkimi krofi.

Obisk prireditve je brezplačen, potrebne pa so predhodne prijave otrok.

Prijave na številki 031 510 130 (Zala).


 
Alen in Suzana postala državna prvaka v standardnih plesih PDF natisni E-pošta
Prispeval Uredništvo Bajte, foto: KPK Devžej   
Nedelja, 29 Januar 2012 13:25

Na državnem prvenstvu v standardnih plesih, ki  je v soboto zvečer potekalo v nabito polni športni dvorani v Lenartu, sta plesalca Koroškega plesnega kluba Devžej Alen Štalekar in Suzana Krevh dosegla velik uspeh, saj sta v kategoriji mlajših mladincev premagala vso konkurenco in osvojila naslov državnih prvakov v standardnih plesih za leto 2012. Njun uspeh sta dopolnila Teo Trost in Tia Sudar, ki sta bila v kategoriji pionirjev druga.

Kpk Devžej - mladinska prvaka

Tudi ostali pari Koroškega plesnega kluba Devžej so dobro plesali, saj so se prav v kategoriji mlajših mladincev v finale uvrstili kar tri koroški pari. Poleg osvojenega naslova državnih prvakov Alena in Suzane, sta bila v tej kategoriji na koncu  Lovro Jakopec in Gaja Šimič peta, Žan Čakš in Luša Katner pa sedma. Timotej Šlaher in Blažka Vranaričič sta v tej kategoriji plesala v polfinalu. Med starejšimi plesnimi pari sta med starejšimi mladinci v polfinalu plesala Martin Stanišič in Iza Sila.

Na letošnjem državnem prvenstvu se je v različnih starostnih konkurencah pomerilo 54 plesnih parov iz vseh slovenskih plesnih klubov.

 
Komemorativna slovesnost pri Sv. Neži PDF natisni E-pošta
Prispeval Danica Hudrap   
Četrtek, 19 Januar 2012 11:31

Na Koroškem Selovcu je na mestu, kjer je kri talcev pred 67 leti napojila zmrznjeno zemljo, potekala komemoracija v spomin na sedem ustreljenih talcev, ki so jih 12. januarja 1945 iz dravograjskih zaporov prignali gestapovci. Naprtili so jim zaboje z municijo in jih prisilili, da so jih nesli k Sveti Neži na Selovcu. Tam so jih mučili in zverinsko pobili.

Komemoracija pri Sv. Neži

Na tem mestu v gozdu nad cerkvijo sv. Neže stoji spomenik, zasnovan iz sedmih grobo obdelanih granitnih kamnov z imeni pobitih talcev: domačina Ivana  Menarta - Čiča, Alojza Kavtičnika - Toma, Pavla Stropnika, Ferdinanda Gostenčnika - Brka in njegovega sina Ferdinanda, Andrejčka Kotnika - Juričevega Drejčka ter neznanega partizana.

Veliko število pohodnikov se je že v jutranjih urah podalo na pot, - pot, ki  jo je moralo prehoditi tudi sedem talcev. Na pot se je podalo Planinsko društvo Ravne, DU Ravne, taborniki Roda Koroških Jeklarjev Ravne ter številni drugi posamezni pohodniki.

Tradicionalne prireditve v spomin na žrtvovana življenja za domovino, svobodo, mir in lepši boljši jutri, ki jo organizirata Občinska organizacija ZB za vrednote narodnoosvobodilnega boja Ravne na Koroškem in OŠ Juričevega Drejčka, se je tudi letos udeležilo več kot dvesto ljudi, med njimi svojci padlih, člani borčevskih organizacij, veteranov, združenja Sever, pa taborniki, učenci OŠ Juričevega Drejčka in drugi, ki spoštujejo vrednote NOB.

Slavnostni govornik je bil sorodnik padlega talca v takratni zimi 1945. leta Adi Gostenčnik, sin in brat dveh padlih talcev – očeta Ferdinanda Gostenčnika - Brka in brata Ferdinanda je orisal in opisal dogodke tistih dni.

Vse prisotne udeležence zbora pa je pozdravil tudi predsednik občinske organizacije ZB za vrednote NOB Maksimilijan Večko, ki je skupaj z govornikom Adijem Gostenčnikom položil venec k spomeniku talcev za svobodo.

Kulturni program pri spomeniku sedmih talcev so sooblikovali pevski zbor OŠ Juričevega Drejčka pod vodstvom Urške Vezonik ter učenci šole z recitali, Pihalni orkester ravenskih železarjev, moderatorka programa Mojca Prašnički ter praporščaki. Vse prisotne udeležence zbora je pozdravil župan občine Ravne na Koroškem mag. Tomaž Rožen.

O spominih na grozote tiste mrzlega januarskega dne so spregovorili tudi drugi udeleženci komomerativne slovesnosti pri sv. Neži.

 
Vse zastonj! Vse zastonj! - pričetek gledališkega abonmaja PDF natisni E-pošta
Prispeval Barbara Žvirc, foto: Barbara Čeferin, MGL   
Četrtek, 19 Januar 2012 11:00

Gledališki abonma 2012 Narodnega doma Mežica je letos, natančneje v soboto, 14. januarja, otvorilo Mestno gledališče ljubljansko (MGL) s predstavo Vse zastonj! Vse zastonj! (v izvirniku Sottopaga! Non si paga!).

MGL, avtorica: barbara čeferin

Avtor te situacijske komedije, napisane v gledališkem jeziku izročila commedie dell'arte, je Dario Fo (prevod Gašper Malej). Italijanski igralec, scenograf, dramatik in režiser si najbrž nikoli ni mislil, da se bo omenjena komedija, s strukturo farse in satiričnimi elementi, ki so jo sprva označili za fantastiko in govori o gospodinjah iz milanskega predmestja, ki se lepega dne odločijo, da bodo, zaradi strahotnih podražitev osnovnih dobrin v trgovinah, plačale le toliko, kolikor se njim zdi vredno, po tehtnem premisleku pa - sploh ne plačajo nič, udejanjila. Tako je Fojeva popolnoma izmišljena beseda postala meso. Dejansko se je le nekaj mesecev po prvi uprizoritvi zgodilo točno to, kar je opisal Fo. Kupce, ki so »nakupovali« zastonj, je italijanska policija spravila za rešetke, kasneje pa so jim sodili. Tako se je iz papirja v resnični čas in dejansko stanje preslikalo življenje bednega človeka srednjega in nižjega sloja, ki mu je zviševanje cen in zniževanje standarda predstavljalo) vsakodnevni boj z mlini na veter. Besedilo je aktualno še danes, po Fojevi predelavi pred petimi leti še toliko bolj. Njegov antikonformizem in satirika, večinoma naperjena proti politiki in obči morali, in njegovi junaki, pretežno norci, ki jim je dovoljeno povedati neprijetno resnico, kot so zapisali na spletni strani MGL, so dobro orodje odkritega ali prikritega približevanja aktualnih razmer širšemu občestvu (vsaj tistemu, ki zahaja v gledališča in ki ga cenzura, katere je bil Fo večkrat deležen tudi s strani Vatikana in italijanske politike, samo še bolj spodbode).

V režiji mladega Marka Manojlovića (1982) Vse zastonj! Vse zastonj! postane predstava še kako aktualna za slovenski čas in prostor. K temu, poleg odličnih igralcev, dobro pripomorejo tudi dramaturgija (Petra Pogorevc), scenografija (Branko Hojnik), kostumografija (Barbara Stupica), glasba (Vladimir Pejković) in video (Jasmin Tulundžič). Gospodinji, ki se polastita zastonjske špecerije in okoli katerih je spletena zgodba, sta krasna intonacija vsem ostalim likom. Antonia (Mojca Funkl) in Margherita (Iva Krajnc), sosedi, na prefrigan, a obenem prisrčen način, poskušata svojima soprogoma Giovanniju (Uroš Smolej) in Luigiju (Jernej Gašperin) prikriti, kaj sta ušpičili. Giovanni in Luigi sta sodelavca in prijatelja, ki si vse zaupata. Čeprav sta popolno nasprotje drug drugega, Giovanni je slep v svojem prepričanju, da je na svetu vse tako kot mora biti, Luigi pa je relist, se kot lika odlično dopolnjujeta, kar prikažeta tudi Smolej in Gašperin (zanimivo bi bilo v vlogi Luigija videti še Jurija Drevenška, s katerim si Gašperin deli vlogo). Margherita in Antonia postopoma, pri čemer ima več besede in niti v rokah slednja, napleteta zapleteno zgodbo o tem, kaj se je v resnici zgodilo. Soproga bi najbrž pojedla skuhano, če se na vratih ne bi pojavil sumničavi Policaj/Inšpektor (oba igra Jaka Lah, prav tako tudi Grobarja in Starca), ki po soseski preverja ženski »zločin«. S svojimi nenapovedanimi prihodi izmenoma motita načrt gospodinj, kako nagrabljeno hrano pretihotapiti iz stanovanja, ker se jima zdi čudno, da so kar na enkrat vse ženske v okolici noseče. Sosedi Inšpektorju, med drugim, poskušata naplesti zgodbo o praznovanju spomina na Sv. Evlalijo in o njenem prekletstvu za nejeverne, Giovanniju pa o nedonošenčkih, ki jih na Kinološkem (ginekološkem, seveda) inštitutu presajajo in ene maternice v drugo. Neskončnost smešnih situacij in odličnih besednih iger komedijo naredijo vredno njenega imena, odlična kemija med igralci pa to le še potrdi.

Funklova in Krajnčeva sta odlično oživili svoja lika, prva z večplastnostjo in pogumom, druga z natančnim obvladovanjem mimike in odrskega prostora, Smolej pa je znova upravičil svojo vsestranskost in mojstrstvo. Gašperin se odlično vklopi v peterico in s svojim monologom o problemih sveta občinstvo popelje v razmišljajočo tišino, ki je odličen kontrapunkt prevladujoči komičnosti. Lahov lik je nekakšna nevidna nit, ki peterico likov poveže v smiselno celoto, Lah sam pa s svojimi preobrazbami v štiri like publiki sporoča, da je na dobri poti, da se pridruži odličnim slovenskim gledališčnikom.

Vse zastonj! Vse zastonj! je, tako v besedilu kot postavljena na oder, igra, ki vsebuje drugače nasprotujoča si pola. Po eni strani je premeten in družbeno angažiran apel ponižnemu delavskemu razredu, naj se zbudi in vsaj za trenutek vzame stvari v svoje roke, po drugi strani pa je izjemno komična satira, ki taisti sloj (in tudi ostale) razvedri in mu na obraz nariše nasmeh, ki še nekaj časa drži. S svojo zmeraj aktualno vsebino spada Fojeva igra, ki je premierno slovensko uprizoritev doživela lanskega 21. aprila, med tiste igre, ki bi jih moral videti vsak državni politični vrh. Pa naj se še oni zamislijo nad kaosom, ki ga dnevno stopnjujejo s svojimi (ne)odločitvami, ne samo nad povezavo med olivami v slanici in nedonošenčki, ki je marsikateremu sobotnemu obiskovalcu vzela kar nekaj trenutkov razmišljanja.

Vse zastonj! Vse zastonj! je prva izmed petih predstav Gledališkega abonmaja 2012 Narodnega doma Mežica, ki tako že nekaj let zapored z izborom dobrih predstav skrbi, da je koroški zimsko-pomladni čas prežet z gledališko kulturo. O vseh ostalih predstavah, ki zveste obiskovalce Narodnega doma še čakajo, si lahko več preberete na spletni strani www.narodnidommezica.si . Za rezervacijo posameznih vstopnic pa lahko pokličete na telefonsko številko 051 234 226 ali pišete na elektronski naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. .

 
<< Začetek < Prejšnja 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Naslednja > Konec >>

Stran 22 od 137
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti