Reportaža: NK Peca - NK Šentilj-Jarenina natisni
Prispeval Jure Lesjak, Foto: Bogdan Tušek.   
Petek, 23 Maj 2008 00:41

PECA TUDI V PRIHODNJI SEZONI V ŠTAJERSKI NOGOMETNI LIGI!  

Stadion NK Peca, Črna na Koroškem, 17.5.2008. Gledalcev: 150 (največ v letošnji sezoni)


NK Peca : NK Šentilj Jarenina 3-0 (0-0)

Piko 61', 74', Kreuh 77'.
 

Retrospektiva

Sprva najprej osvežimo dogajanje zadnjih nekaj krogov, ki so bili v Štajerski nogometni ligi vse prej kot nezanimivi. Še posebej kar se tiče predstav
NK Pece. Zgodilo se je praktično vse možno. Po eni strani nepričakovano, po drugi pač ne. Peca je pred tremi tekmami na domačem terenu premagala takrat še drugouvrščeno Gerečjo vas z izidom 2-1. V bistvu velika zmaga, toda že na naslednji tekmi pravi polom. Poraz proti Železničarju iz Maribora, ki že lep čas zaseda predzadnje mesto na lestvici. Slabša je samo še Oplotnica, ki je v sezoni uspela zbrati bore malo točk. Za tem smo prejšnjo nedeljo odpotovali v Celje, kjer smo se pomerili z vodilnim moštvom Simer Šampijon, s katerimi imamo še vedno neporavnane račune. Več o tem v kratkem. Lahko bi rekli, da smo doživeli spodoben poraz z rezultatom 4-2. Nekje do 75. minute je bilo še izenačeno. Ne morem reči, da je škoda teh točk, saj je vendar vsakih, še posebej z relativno slabšimi nasprotniki, toda mislim, da bi lahko prvourščene tudi presenetili. Kakor koli že, tri točke na zadnjih treh prvenstvenih tekmah je edini smiseln zaključek, ki ga lahko izpeljem, pa naj še tako premlevam zamujene priložnosti tu in tam.

Zamenjava trenerja


Po tekmi s Šampijonom, oziroma že na zadnjem treningu pred odhodom v Celje, smo izgubili glavnega trenerja. Zaradi operacije tetive je moral Roman Plesec predčasno končati svoj mandat na trenerski klopi NK Pece. Ta dogodek je vsekakor prišel v najmanj želenem in primernem trenutku, ampak tako pač je v nogometu. Spremembe se dogajajo zelo hitro in treba jim je slediti, kolikor hitro je mogoče. Kot kapetan ekipe na tem mestu čutim dolžnost, da se v imenu igralcev NK Pece Nusanu zahvalim za vsa dobra dela pri našem klubu. Ni jih bilo malo. Upam in verjamem, da bomo še kdaj sodelovali.

A kot že rečeno, čas gre dalje. Prejšnji ponedeljek je mesto glavnega trenerja prevzel Matej Vidovič, tako imenovani Tajks, ki je pred slabima dvema letoma za kratek čas že vodil črnjanske nogometaše. Večje spremembe v dosedanjem delu ne gre pričakovati, saj bo ekipo (zaenkrat) vodil samo na zadnjih treh tekmah, torej do konca sezone v Štajerski ligi. Ob dobrem delu in nedvomnem smislu za vodenje moštva se ga spomnimo še posebej po njegovih značilnih, rahlo pikrih in ciničnih izjavah, ki se v večini primerov začnejo z besedami »kaj štjga pa še nism vido«. Le nekaj primerov za najbolj radovedne: »kaj štajga pa še nism vido, da bi kdo sam sbe Genaro Gatuso klico« (Tomšič Jan), »kaj štjga pa še nism vido, da bi si kdo na bovno nogo žogo nastavlo (Piko Andrej), »kaj štajga pa še nism vido, da bi kdo tk spreminjo barve. Zelen, rdeč, vijolčn, bled…« (Pavli Pumpas). Okej, bodi dovolj, to so samo obstranske zadeve, drugače je, kot že povedano, Matej dober trener. Če povzamemo bistveno za nogomet v Črni, na naslednji tekmi proti ekipi Šentilj-Jarenina bomo igralci Pece s novim trenerjem Matejem Vidovičem iskali nove tri točke na domačih tleh, ki bi v tem primeru že prinesle zanesljiv obstanek v ligi.

Peca : Šentilj-Jarenina

Že na petkovem treningu, ki ga je vodil golmanski trener Mani, se je dalo slutiti, da bo na tekmo prišlo največ igralcev doslej. Nazadnje se je izkazalo, da bo temu res tako. Peca bo nastopila praktično s popolno postavo. Zaradi kartonov bo manjkal libero Klemen Pušnik, ki je v Celju prejel četrti rumeni karton v sezoni. Če se zlažem, bom rekel »vse zaradi jezika«, če pa se ne bi zlagal, to ne bi bilo zanimivo. Malo krivde gre tudi na račun tehničnega vodje Damjana Šteharnika, ki bi lahko Klemena opozoril, da ima že tri kartone na zalogi. Resnici na ljubo, tega ni bilo pričakovati. Skoraj bi pozabil, zaradi študijskih obveznosti bo manjkal tudi Martin Slekovec, kolokvij iz »Značilnosti dinarskega sveta« je bojda izjemno zahteven, ter Robert Ploj, na pol mrtev na pikniku.

V soboto je šlo zares. Zmaga je nujna, kot je nujen tudi obstanek. Če se dobro spomnim, nas je bilo na spisku trenerja Vidoviča osemnajst. Kasneje se je pojavil še
Boštjan Delalut, kar pomeni, da nas je bilo devetnajst? Ne vem, če je možno prijaviti toliko igralcev v postavo. Zgleda v Črni to gre.

Martin Slekovec
Martin Slekovec je na tekmi manjkal zaradi kolokvija iz "Značilnosti Dinarskega sveta".


Pol ure pred tekmo

 Sestanek pred začetkom je v sporočal le eno: vse drugo, razen zmage, ne pride v poštev. Matej Vidovič se je odločil za postavitev 3 – 5 – 2. Postava je bila naslednja: Klavž; Kaker – Vertačnik – Oprešnik; Lesnik – Rebernik – Gluhovič – Plaznik; Lesjak; Brdnik – Piko. Na klopi za rezervne igralce: Kreuh, Fajmut, Terbovšek, Lupša, Božiček, Pumpas, Delalut. Napotki trenerja so bili, da moramo gostujoče igralce prijeti že zelo visoko. To bi jih znalo presenetiti, kot tudi streli od daleč, »saj so golmani v štah ligah bol burni… razn nažga«, tako pravi Matej. V »bakrenih časih« smo si rekli, da igrajmo svojo igro, tokrat smo se tega vzdržali.

Prvi polčas


Ni trajalo dolgo do prve priložnosti na tekmi. Gostje so izvajali s sredine igrišča, vendar jim je že po dveh podajah
Boka prestregel žogo in krenil naravnost proti vratom. Dva »drigblinga« in podaja (tokrat z desnico) do moje malenkosti, ki sem se kar naenkrat znašel sam pred vrati. Strel po tleh je zletel mimo desne vratnice. Preteklo je vsega trideset sekund. Do nove priložnosti smo čakali samo dobro minuto. Tokrat so zapretili gostje. Po nevarnem pobegu po levi strani je napadalec Šentilj-Jarenine zgrešil nemogoče. Zdelo se je, da bo tekma zanimiva in polna priložnosti. Ni bilo tako, vsaj v prvem polčasu ne. Peca je imela nekaj priložnosti, vendar nič kaj konkretnega. Najbližje je bil morda Brdnik, ki je nekje blizu dvajsete minute poizkušal z roba kazenskega prostora. Tudi gostje si niso pripravili omembe vrednih priložnosti. S tribune smo zaradi slabe predstave slišali kar precej negodovanj, navijač Rajko Lesjak, drugače znan po zmerjanju sodnikov z besedami »baraba pokvarjena«, je celo dejal, »da igramo brez koncepta«. Bolj kot se skušam spomniti, kdaj je nazadnje kateri koli navijač kričal ta stavek na igrišče, dlje sem od odgovora. Skratka, prvi polčas bi bilo treba čim prej pozabiti, treba pa je pripomniti, da tako slab, kot se je skušalo prikazati, pa le ni bil.

Boštjan Oprešnik in Boštjan Brdnik
Boštjan Oprešnik in Boštjan Brdnik. Prvi je igral vseh 90. minut, drugega je zamenjal še tretji Boštjan (Lupša).


Drugi polčas

V drugem delu se slika iz prvega polčasa ni ponovila. Tekma je bila veliko bolj zanimiva, priložnosti ni manjkalo. Prvo res lepo priložnost so imeli gostje, ki so po prodoru po levem boku ter kasnejšemu predložku prišli do idealne situacije za zadetek, vendar je strel z glavo s kakšnih petih metrov domači vratar Simon Klavž fenomenalno obranil. Zna biti, da je v tem trenutku tekla kakšna 55. minuta. Kot da bi ta trenutek bil odločilen, saj se je Peca potem pobrala in odigrala najboljše minute na celotni tekmi, ki smo jih kronali s tremi zadetki. Lepo po vrsti. Po navidez nenevarnem prekršku na sredini igrišča sem na hitro podal do Pikija, ki je odigral dvojno podajo s Sergejem Gluhovičem in se znašel sam pred gostujočim vratarjem. Golgeter kot je Andrej Piko s takšnih situacij ne zgreši. S strelom v daljši vratarjev kot je Peco povedel z 1-0. Po vodstvu je trener Matej Vidovič opravil drugo menjavo (že v polčasu je Dejana Rebernika zamenjal David Božiček). Namesto vse preveč živčnega Bokana je v igro prišel Boštjan Lupša, ki je dobrih deset minut po prvem zadetku po moji podaji v prostor s strani izjemno našel koga drugega kot še enkrat Pikija, kateremu ni bilo težko zadeti na prazen gol gostov. Ob golu je dejal: »vsi šrajajo prva, prva…zaka pa? Lpo si jo štopaš, pa pol nt potisneš, saj na štmo igriščo nikol ne neveš, kam skoči.« Peca je tako v 74. minuti vodila že z 2-0. Sledila je zadnja menjava. V igro je vstopil predstavnik igralcev, vedno bolj elegantni Aleš Kreuh. Gostje so v tem trenutku jalovo napadali našo dobro postavljeno obrambno vrsto v sestavi Kaker – Vertačnik – Oprešnik. Prvi je zopet odigral na reprezentančnem nivoju, ostala dva tudi dobra, pravzaprav vedno boljša. V 77. minuti je v protinapadu Andrej Piko prejel žogo na kakšnih 30 metrov na naši polovici, s tribune so še preden je sploh lahko kaj naredil kričali »daj, daj«, saj sem v protinapad, ne bom rekel drvel, ker še nisem kdaj, letel mimo razredčene obrambe gostov. Znašel sem se čisto sam, pogledal naokoli, še vedno sem bil sam, kar naenkrat pa z desne v polnem šprintu Lekš. Takoj sem mu podal. Aleševemu prvemu kontaktu z žogo je sledil strel po tleh mimo gostujočega vratarja. Zadetek v mreži Šentilj-Jarenine. Vodstvo s tremi zadetki prednosti je pomenilo gladko zmago NK Pece. Do konca tekme bi lahko bil rezultat še višji, vendar je 3-0 več kot dovolj. Zmaga je ostala v Črni, Peca se veseli obstanka, ki si ga je iskreno rečeno tudi zaslužila.

Spoštovani, tako to gre

 
Pa smo tam, kjer smo si vsi najbolj želeli. Pri novi zmagi. V garderobi je po treh tednih zopet odmevalo »cige cage, cige cage, hej, hej, hej. Hasta la vista, Peca«. Prvi gajbi pira, ki sem jo častil za nedavni rojstni dan (hvala za čestitke), je sledila druga, tokrat Klemenova (tudi za rojstni dan in tudi on se zahvaljuje za čestitke), in zatem še tretja, ki jo za obstanek v ligi kupil Pepi. Spet smo v garderobi ostali zelo dolgo. Verjamem, da je bil Lubo malo jezen. Kisla juha ne ostane dolgo topla. Pridružili sta se tudi predsednica Romana Lesjak, ki ji je Piki zaupal, da je takrat, ko jo je videl samo čepeti na tribuni in kričati »Dajmo, Peca«, dobil še dodatni zagon in si mislil, da mora tokrat dati res vse od sebe, in Lidija, ki sta z nami nazdravili ob zmagi. V slačilnici nista manjkala tudi nekdanji član NK Pece Tomaž Grešovnik in legenda Korotana Kristijan Švab, ki je bil že pošteno pod dozo. Po skoraj dveh urah smo se prestavili za par metrov navzgor v gostilno. Kisla juha je še vedno čakala. Ni bila slaba, res pa je, da je Aleš Tomšič v njej dobil daleč največji »knedl«, kar jih svet premore. Takrat Lubona ni bilo več na stadionu, bil pa je njegov sin, nekdanji kapetan Pece, Tomaž Šteharnik, ki je po številnih »rundah« rešil naša življenja z dvema družinskima picama. Ker mi tukaj že malo peša spomin, se mi zdi, da smo govorili »kk doro, kk doro«. Za šankom sta odlično delo opravili Melita in Danijela, ki je v nadaljevanju večera bila glavna zvezda na »tancpodnu«. Če se dobro spomnim, jih je dobro »suko« tudi Boštjan Oprešnik. Naslednja postaja je bila gostilna pri Janezu, kjer je bila gneča in pol, saj so tam naredili neke vrste teraso, čeprav sem se sprva šalil, da gre za kar lep kozolec. Nad avtomehanično delavnico smo videli skoraj vse Črnjane. Vsi so bili veseli obstanka in z vsemi smo nazdravljali na zmago. Nekateri verjetno tega sploh niso vedeli. Ohoho, še ena smešna situacija, ki bi skoraj zbežala mimo tipkovnice mojega prenosnika. V Črni se je pojavil naš (lahko, da tudi vaš) poslanec v državnem zboru Miro Petek, ki pa je storil usodno napako, ko je Gamsu iz glasbene skupine Duo Play vzel mikrofon ter pozdravil vse prisotne. Napaka, gospod Petek, napaka. Zbrani so ga s kričanjem in očitnim negodovanjem namreč tako rekoč pregnali od mikrofona. Nekdo je z njim hotel celo fizično obračunati. Imena zaradi policijske preiskave ne bom izdal. Lahko pa izdam, da je iz Črne. Naslednja dejanja so zopet rahlo spolzela iz območja zdravega razuma, a tako pač je, ko zmaga NK Peca. Skoraj nujno bi bilo, da bi spregovoril še o občutkih, pametnih analizah obstanka, a bom ta del raje prihranil za zadnji krog, ko bo po tekmi s Šoštanjem celotna sezona končana. Še pred tem pa bo treba v Rogatec. V uvodu sem govoril še o neporavnanih računih z ekipo Simer Šampijon. To boste izvedeli v samostojen članku. Bodi dovolj, malo sem še izmučen od sobote, tako kot vi, ki to berete, mislim, kolegi iz najboljše ekipe na svetu. Ostali lahko to mirno ignorirate in si mislite svoje, a pazite, da vas ne sliši kakšen Črnjan. Sedaj sem pa čisto zakompliciral in končujem: »Peca, Peca«. Decit.