Bajta Kšajtni Knjiga Slavko Pregl - Lutke iz sedmega nadstropja (2009)

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Leposlovne objave

  • Primož Karnar - Slovenc naj bo!


  • Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla - 3.del


  • Nina Retko - O grehu in pokori
  • Katja Martinčič - Č-B ples

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica
Slavko Pregl - Lutke iz sedmega nadstropja (2009) PDF natisni E-pošta
Prispeval Ana Pisar   
Petek, 06 November 2009 16:30

Slavko Pregl - Lutke iz sedmega nadstropja (2009) Slavko Pregl (1945), predsednik Društva slovenskih pisateljev, je mladinski pisatelj, založnik, urednik, basnopisec, pripovednik ... Objavlja humoristične in satirične tekste, poljudnoznanstvena dela ... Je prejemnik številnih nagrad - Grand prix Aleko, Levstikova nagrada, Večernica, Desetnica ...

Preglova knjiga Lutke iz sedmega nadstropja je pripoved, zgrajena iz petih poglavij. Le-ta že z naslovom »opozarjajo« na prihod novega lika v zgodbo in s tem tudi na pomembnejše preobrate v zgodbi oz. novosti toka dogajanja. Uvodno Že tri dni zariše startno črto pripovedovanja, ki se potem pomika proti Kako se pojavi gospod Glavica in kakšno zamisel prinese, od tu nadalje k poglavju Kako se pojavi gospa Polona in naredi dobro delo, k predzadnjemu Kako se pojavi gospod hišnik in spravi druščino v škripce in sklepnemu poglavju z naslovom Kako se pojavi velika kartonska škatla in navduši z ljubeznivim napisom.

Vsako poglavje je logično nadaljevanje prejšnjega, zato zgodba učinkuje celostno, dokončano, zaokroženo. Prav lahko bi si predstavljali nadaljevanje, saj tudi sam konec delno namiguje na možno prihodnost otroških druženj. Če bi iskali elemente, ki spominjajo na mnoge ostale zgodbe, bi nekaj teh zagotovo našli, saj zgodbe o otrocih, ki se zapletejo v zgodbo o odraslih, niso nobena redkost, ne izjema. Vendar je v nekaterih točkah pripoved vse prej kot običajna.

Sprva so na »drugačnost« knjige opozorile ilustracije Ane Zavadlav, ki so vse prej kot idilične risbe majhnih, rdečeličnih, nasmejanih otrok. Ilustracije namreč na prvi pogled lahko delujejo celo otožno, žalostno, sivo. Ko ob branju vse bolj pridobivajo na pomenu, se zazdi, da drugačne ne bi mogle biti. Menim, da gre za ilustracije, ki se tesno približujejo realnim in s tem sporočajo naravo življenja. To je resnica, ki ni zavita v popolnost ljudi in okolja, temveč razkriva preprostost in napake likov ter vsakdana. Tekom zgodbe ilustrirani liki postajajo vse bolj živahni,  kar odlično sovpada s samo zgodbo. »Zadnje dejanje« izpod rok Zavadlave v knjigi pa je pogled na čudovito rumeno risbo, ki še kako smiselno aludira na sporočilo zgodbe, vsaj takšno, kot sem ga ob branju dojela sama.

Knjiga je izšla pri založbi Sodobnost International
Zgodba ni »tipična« tudi zaradi dejstva, da se ne zaplete v tragični vozel, ki bi se potem ob koncu z veliko dozo sladkobe razpletel v običajen vesel konec. Prične se z druženjem otrok, ki se zaradi dežja nimajo kam dati. Tako posedajo in tuhtajo o slabem vremenu, iščoč razvredilo. Njihov pogovor je zanimiv, vanj so vpletena vprašanja in ugibanja. Otroška prikupnost se posebej izrazi v nadaljevanju zgodbe, ko se med seboj zbadajo, a vseeno ostajajo vljudni, prijetni in prijateljski.

Gospod Glavan, ki je v lutkovnem gledališču izdeloval glavice za lutke, je poimenovan gospod Glavica, saj se je otrokom takšno imenovanje zdelo primernejše glede na njegov poklic. Zamisel, ki jo prinese, je nova igrica, ki bi jo otroci pripravili. Ideja takoj vzklije v otroških očeh, ki so zdolgočasena od dežja in željna razvedrila. Skozi pripovedovanje o dogovarjanju za to lutkovno igro Pregl na zanimiv način prikazuje osebnosti otrok. Nihče namreč noče biti zloben lik, vsi bi raje bili kralji/čne, vile, Petri Klepci ... Toda hitro se dogovorijo, saj imajo trdno željo predstavo izpeljati. Tukaj v zgodbo vstopi gospa Polona, kuharica, ki je zamenjala že veliko služb, saj si prav nikjer gostje niso zaželeli njene specialitete – cimetove omake s koprivnimi listi. Z njo zato večkrat razveseli gospoda Glavico, ki pa nevede pohvali njeno specialiteto, čeprav ima v mislih le zrezek, saj omako z njega vselej postrga.

Nato je tu še lik hišnika, ki zgodbo malo zaplete, a konec dober, vse dobro. (Podrobno vsebino zgodbe sem namenoma opustila, da bo knjiga ob prvem branju po tej recenziji vseeno nekaj novega.)

Otroci Preglove zgodbe so pronicljivi, radovedni. To niso otroci, ki počitnice preživljajo ob računalniških igricah, temveč otroci, ki s posedanjem na starem kavču v sušilnici za perilo njihovega bloka živijo kot otroci »nekoč«.

Sporočilo pripovedi vsekakor vsakdo lahko dojema s svojo interpretacijo. Name je Pregl učinkoval s preprostostjo pripovedi, ki pa vseeno ni dolgočasna in monotona. Tudi besedišče je izvirno, ponekod poetično, kar pa samo še bolj prispeva k samosvojosti knjige. Posebnost pa je tudi angleška različica zgodbe, ki se nahaja v isti knjigi.

Prisrčna zgodba o otrocih, ki deževen dan preživjo razburljivo, kljub temu, da sprva nič ni obetal


OCENA: 7.5/10


 

Naključno iz Kšajtnih

Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla (8.del)
Rubrika: Leposlovne objave
Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmislaMnogo zgodb se tako trudi opredeliti čas, prostor dogajanja, natančno navesti...
Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla
Rubrika: Leposlovne objave
Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmislaMnogo zgodb se tako trudi opredeliti čas, prostor dogajanja, natančno...
Velvet Revolver - Contraband (2004)
Rubrika: Muzika
Contraband je prvi album superskupine, ki je nastala iz bivših članov skupin Guns N' Roses (Slash, McKagan), Stone Temple Pilots (Weiland),...
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti