Bajta Kšajtni Ostalo Potopisi in foto-pisi Fotozgodba: Mallorca

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Leposlovne objave

  • Primož Karnar - Slovenc naj bo!


  • Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla - 3.del


  • Nina Retko - O grehu in pokori
  • Katja Martinčič - Č-B ples

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica
Fotozgodba: Mallorca PDF natisni E-pošta
Prispeval Tadej Lampreht   
Petek, 13 Februar 2009 17:00
Indeks člankov
Fotozgodba: Mallorca
Stran 2
Vse strani

 

Mallorca - naslovnica

Največji otok Balearskega otočja, poznan že iz časov Rimske in Arabske civilizacije, katere ostanki so vidni še danes. Nekoč neodvisno kraljestvo je Mallorca postala del Aragona v 14.st. in se kasneje priključila Španiji ter leta 1983 postala njena avtonomna regija. Pokrajina je neverjetno raznolika za tako majhen otok, tam si lahko najdeš senco v borovih gozdovih, se okopaš v enem izmed številnih zalivov, sprehajaš po kulturni krajini ali pohajkuješ po gorovju Tramuntana. Ob turobnejših dnevih pa si ogledaš katero od znamenitih podzemnih jam, glavno mesto Palmo z njenimi zgodovinsko kulturnimi znamenitostmi ali spiješ pivo v eni izmed očarljivih ribiških vasic. Več iz božično novoletnega potepanja po Mallorci pa naj vam prikažejo fotografije.

Najjužnejša točka otoka - Cap de Ses Salines

Najjužnejša točka otoka - Cap de Ses Salines, kjer so nekateri gradili stolpe iz kamenja za njihovo srečo, drugi pa smo opazovali prestrašene zajčke, šviganje kotorn čez cesto in zahajajoče sonce nad otokom Cabrera. Otok Cabrera (kozji otok) leži 18 km južno od Mallorce in je leta 1991 postal nacionalni park zaradi zaščitenih rastlinskih vrst in morskega življenja, ki ga obdaja. Prej pa je služil kot zapor med Napoleonovo vojno in oporišče za Barbarske pirate.

Ribiško pristanišče Cala Figuera

Cala Figuera je pristno ribiško pristanišče v zalivu podobnem fjordu, s slikovitimi ribiškimi hišami in čolni. Ribiči tukaj še vedno lovijo, hodijo po svoji poti do zalivčka in krpajo mreže. V bližini je nacionalni park Mondrago, ki je idealna destinacija za sprehod po borovih gozdovih in mirnih zalivih.

Vile bogatašev

Precejšen del obale je pozidan, tam se bohotijo vile, pred njimi pa lepo urejeni vrtovi s palmami, kaktusi in drugim mediteranskim okrasnim rastlinjem. Vile so odraz bogastva ter služijo bogatim in slavnim kot njihove poletne rezidence. Veliko teh vil je v tuji lasti, predvsem Nemci so se pri kupovanju zemlje na tem otoku posebej potrudili. Pri hoji med številnimi mogočnimi vilami sem sanjaril, kako lepo bi bilo imeti eno izmed njih, a roko na srce, sem se že naslednji dan ponovno prebudil v hostlu (10 euro por noche).

Coves del Drach

Veliko jam so poznali domačini že stoletja nazaj, uporabljali so jih za skrivališča pred pirati, služile so tudi  kot zatočišče za tihotapce ali kot versko pribežališče. Mallorca ima okrog 200 jam, od katerih jih je le nekaj odprtih za javnost. Podzemna jezera, ki jih najdemo v številnih jamah imajo odlično akustiko, tako smo v jami Coves del Drach poleg samega ogleda, prisluhnili tudi koncertu klasične glasbe.

V bar spremenjen mlin

Iz kamna grajeni mlini na veter so tipična značilnost za Balearske otoke. Prve mline so uporabljali za mletje žita, kasneje za črpanje vode. Večina mlinov že dolgo ni več v uporabi in počasi propadajo. Ta mlin v Sineu je spremenjen v bar, a je bil žal  zaprt, tako da smo morali žejo gasiti drugje.

Vec fotografij lahko najdete v Albumu.


Kamniti stolpi vzdolž obale

Kamniti stolpi, ki jih lahko vidimo vzdolž obale, so bili zgrajeni za zaščito pred napadi piratov iz Severne Afrike, ki so ropali pristanišča in mesta v notranjosti. Večina stolpov je zapuščena in zaprta za obiskovalce. Ta (Atalaya de Albercutx) je bil na "srečo" odprt in ponujal čudovit razgled na severni del otoka, ki me je tako prevzel, da sem pozabil na luknjo po kateri sem se na stolp povzpel in padel vanjo. Rezultat tega so bili trije šivi na nogi in krumpanje preostanek potovanja. Tako je v vodo padlo tudi načrtovano kolesarjenje in vzpon na najvišji vrh (Puig major - 1445m.n.v.).

Majorška divja koza

Majorška divja koza (Balearian Boc) je žival, ki je tu prisotna že zelo dolgo in je značilno porazdeljena v manjše trope na območju gorovja Tramuntana. Tradicionalen način lova opravljajo s psi in lasom, kar jim omogoča da žival ujamejo živo. Zaradi množičnega turizma na otoku so se majorške divje koze privadile na prisotnost ljudi, saj jih lahko opazujemo iz bližine, na da bi jih to preveč vznemirjalo. Pri vožnji po ozkih cestah pa moramo biti precej previdni, da se katera izmed njih ne znajde pod kolesi avtomobila, na kar nas opozarjajo tudi prometni znaki. Zame je bilo eno lepših doživetij oprezanje za njimi in opazovanje njihovega vsakdana.

Gotska katedrala La Seu

Največja znamenitost glavnega mesta Palme je gotska katedrala (La Seu) blizu obale, ki se dviga visoko nad mestom. Začetek gradnje sega v leto 1230, kot material so uporabili kamen iz Santanyi-ja, gradnja pa je trajala skoraj 400 let. Levo palača (I Almudaina), ki je bila zgrajena pred letom 1309 in danes služi kot  uradna rezidenca kralja Juana Carlosa.

Ena izmed tržnic na Mallorci

Večina tržnic je v podeželskih mestih in vaseh na otoku, običajno odprtih enkrat tedensko. Tržnice odražajo značilno podobo pokrajine. V glavnem so namenjene domačinom, v turistični sezoni pa so seveda zelo privlačne tudi za turiste. Tam najdemo sadje, zelenjavo in domače specialitete (mesne izdelke, sire, med, olive, ribe,..). V večjih mestih, kot naprimer v Inci pa ponujajo še mnogo več: usnjene izdelke, cvetlice, vse vrste oblačil, nakit, keramiko, spominke, tako da vsakdo najde nekaj zase, našli smo tudi mi. Trgovci so zelo nevsiljivi, vendar moraš kljub temu barantati, v nasprotnem primeru plačaš potencirano ceno.

Vasica Fornalutx

Prijetna vasica Fornalutx s hišami grajenimi iz kamna, zelenimi polkni in lepo urejenimi vrtovi. Vse okrog pa nasadi limon, pomaranč in mandarin, ki so dozorevale ravno v času našega obiska ter oljk, katere so pred nekaj časa že obrali. Ker so ukradeni sadeži najbolj sladki, se je ideja o rabutanju porajala tudi nekomu izmed nas, ki pa pri dejanju ni bil najbolj uspešen.

Vec fotografij lahko najdete v Albumu.

 

Naključno iz Kšajtnih

Bajtin TV napovednik (od 11.4 do 17.4)
Rubrika: Bajtin TV napovednik
Pred vami je nov izbor aktualnih TV vsebin, katerih ne gre zamuditi v prihajajočem tednu. Za tokratno priporočilo tedna smo izbrali...
Mladostni knjižni utrinki: Christiane F. - Mi, otroci s postaje ZOO (2002)
Rubrika: Knjiga
Knjiga Mi, otroci s postaje Zoo je napisana po resnični zgodbi in je nastala po tonskih zapisih pogovorov med pripovedovalko te...
Razpis za dramsko besedilo
Rubrika: Ostalo
Zveza študentskih klubov Slovenije kot partner mreže s področja razvijanja aktivnega državljanstva mladih razpisuje javni natečaj za dramsko besedilo. Izsek iz vsebine...
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti