Bajta Kšajtni Ostalo Preostalo iz Kšajtnih Nalepke zvestobe: Resnica o mojih rastlinah

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Leposlovne objave

  • Primož Karnar - Slovenc naj bo!


  • Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla - 3.del


  • Nina Retko - O grehu in pokori
  • Katja Martinčič - Č-B ples

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica
Nalepke zvestobe: Resnica o mojih rastlinah PDF natisni E-pošta
Prispeval Maša Špiler   
Ponedeljek, 15 Junij 2009 21:12
Slaba vrtnarka sem. Slaba botaničarka sploh. Moja začetna vrtnarska vznesenost je bila lažna. O svojem vrtu in rožah in kako bo fajn, ko bo zrastlo, sem radostno pribijala samo zato, ker se mi je že na začetku dozdevalo, da ne bo iz tega ništa. Samo nisem hotela, da še kdo podvomi v moje zelenjavo-pridelovalske sposobnosti.

Naj najprej povem o moji Roži. Niti ji ne vem njenega “strokovnega” imena, ona je že od začetka preprosto Roža. Z njo je bilo drugače kot z mojim vrtom. Ona je dejansko uspevala cela tri leta. Danes pa je le shirana podoba same sebe… smrk, smrk. Ko sva se nazadnje preselili je začela kazati znake hiranja. Jaz sem pomislila: “Privadila se boš.” (Tudi sama imam probleme s prilagajanjem). Je že kdaj prej bila suha in gnila pa se je vedno sama stabilizirala. Vedno sem jo imela za “tough” rožo. Zato je bil šok še toliko večji, ko sem po enem tednu prišla domov in jo zagledala tako:


Eno samo umiranje jo je bilo. Kako naj povem… žalostna sem bila. Potem sem se usedla na tla in že skoraj jokala. “Jebi se Roža pa še mudi se mi na koncert.” Na poti k T, sem ves čas premlevala in skušala analizirati to svoje, zaradi Rože, faktap počutje. Zakaj me ta prekleta vegetatorka tako zelo muči? Nekaj mi je dopovedovalo: ” Vrži jo v bio kanto, tam naj lepo zgnije in takoj jutri boš kupila novo.” Neeeee. Neee booom! Spomnila sem se kako sem jo pred tremi leti kupila v Merkurju. Nobenih posebnih fancy cvetov ni imela. Čista preproščina med ostalimi waaaaau rožami. Na listku je pisalo, da jo je potrebno zalivati samo enkrat na dva tedna in to je bilo tisto, kar me je prepričalo. Kar vzela sem jo. Eno rožo je že fajn, da imaš doma. Sem ji kupila še lep pisan piskerček in od takrat je stala tam, kjer sem ji pač našla mesto. Trikrat se je z mano preselila, ostali čas pa preprosto vegetirala in delala her things. Jaz sem jo vsake toliko zalila in pihnila prah z nje. Pretiravala ravno nisem z ljubeznijo do nje. Kaj češ se z rožo pogovarjat in podobne scene? Bila mi je ljuba kar tako, ker je pač bila. Na tem mestu sem ugotovila, da je verjetno potem že normalno, da mi je bed. “Pomagat ji je treba!”

Slaba vest mi zjutraj ni dala poležavati in misel je bila takrat celo še bolj jasna:”Pomagat ji je treba!” Od šuba sem bila pokonci in skoraj, da bi v copatih odfurjala iz bajte. Skuštrana in verjetno še z zaspanci in seveda z Rožo pod pazduho, sem že skoraj hitela proti sosedom – vrtnarjem. “Roža… em… umira mi,” sem se nekoliko v zadregi znašla pred sosedo Vrtnarko. “Preveč vode ima,” je že na dva metra ocenila ona. Jaz sem tam nekaj jecljala, da itak ne pretiravam z zalivanjem in počasi mi je postajalo nerodno stati pred vrtnarko, držeč rožo, na vse zgodaj, brez da bi se umila in dostojno oblekla. Soseda je na tem mestu ravnala nadvse  strokovno. Ni izgubljala časa, je takoj odložila delo, pograbila rožo in si jo pričela kritično ogledovati. Mrmrala je nekaj o presaditvi, potem pa odivjala z njo za bajto. Ko sem stala tam in sredi nešteto lepo rejenih rož in čakala Vrtnarjevo sem, ne vem zakaj, dobila občutek, da mi bo  Vrtnarka na koncu še povedala kako o mojem slabem ravnanju z rožami. Kar bi si, roko na srce, res zaslužila. V nekaj minutah je bila že nazaj s presajeno rožo, ki je bila sedaj v nekoliko večjem loncu.


Tako to cvete pri Vrtnarjevih.


Jaz sem bila tako hepi, ko mi je rekla, da še ni čisto konec z njo, pa da naj jo manj zalivam in bo okej. Drugega nič ni rekla. Popoldan sem ji kupila nov okrasni pisker v Müllerju.


Odločitev pa, ki sem jo skovala čez dan je bila, da jo še isti dan pošljem domov mami. Jaz sem v gojenju Rože zatajila, mama pa res zna z rožami, jo bo že spravila k sebi. S sporočilom vred, roža potuje mami.


Ostal mi je še vrt. S S-jem imava vsak svojega. Meni se je med zelenjavo zarastel plevel. Enkrat sem bila živčna pa sem kar z rokami začela pulit prekleti plevel. Ko je jeza popustila pa sem takoj nehala pleti in od takrat plevel veselo raste naprej. Glede na to, da sem korenje posadila pred dvemi mesci, S pa svoje gajstne redkvice pred tremi tedni, je razlika neprimerljiva.


Levo S-jeva redkev in desno moje “korenje”.

Slaba vrtnarka sem…
 

Naključno iz Kšajtnih

Miha Remec - Ostrostrelka (2008)
Rubrika: Knjiga
Pisatelj Miha Remec je v mojih očeh že od nekdaj bil sinonim za kvalitetno znanstveno-fantastično prozo.  Ko je leta 2006 pri...
Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Rubrika: Kulturniški profili
TUKAJ (http://www.mohorjeva.org/knjiga.php?id_knjiga=625), v kratkem pa lahko pričakujete recenzijo tudi na naših straneh.
Ob Svetovnem Dnevu Zdravja In Zemlje 2008
Rubrika: Ostalo
Namenoma sem naslovil svoje razmišljanje s tem, dokaj znanim naslovom in upam, da niste zavili z očmi, ko vam bo bodoči...
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti