Bajta PR' NAS Osrednje novice Zakaj je investicija Rimski vrelec zanimiva?
Zakaj je investicija Rimski vrelec zanimiva? PDF natisni E-pošta
Prispeval Jan Küzma   
Sreda, 20 Maj 2009 20:32

V sejni sobi Občine Ravne na Koroškem se je danes odvila javna predstavitev rezultatov analize vode iz Rimskega vrelca, poleg tega pa so se predstavile nekatere možnosti turističnega razvoja v okolišu Rimskega vrelca.

Predstavitev je vodil mag. Tomaž Rožen, župan občine Ravne na Koroškem, svoje ideje in analize pa so predstavili: inženir gradbeništva Primož Praper, arhitektka Vojka Močnik ter primarij Janez Kraševec, izredni profesor za balneologijo (veda o zdravilnih vodah ali zdravilnem blatu) Medicinske fakultete v Ljubljani.

Predstavitev analize vode Rimskega vrelca in možnosti za turistični razvoj
Z leve proti desni: inženir gradbeništva Primož Praper, arhitektka Vojka Močnik, župan občine Ravne Tomaž Rožen in primarij Janez Kraševec.

Po nekaj uvodnih besedah župana občine o oglaševanju in ponujanju infrastruktur na Rimskem vrelcu investitorjem, je svojo predstavitev začel inženir gradbeništva Primož Praper, ki je še posebej izpostavil ogromno razvojnih možnosti na Rimskem vrelcu, med drugim tudi zanimiv in čist okoliš. V neposredni bližni sta Ivarčko jezero in Ošven, prav tako Uršlja gora in Prežihova bajta, in tako se odpira ogromno razvojnih ter investicijskih možnosti. Prav tako je kot enega izmed desetih pomembnih turistično-investicijskih pogledov izpostavil, da je zelo pomembno in privlačno dejstvo za investitorje to, da je pričetek gradnje na območju Rimskega vrelca možen takoj, brez večjih dodatnih priprav terena, prav tako pa se tam razprostira celih 17.000 m2 stavbnih zemljišč.

Vojka Močnik je predstavila svoje diplomsko delo z naslovom Prenova hotela Rimski vrelec. Povedala je, da je želela ustvariti tematski hotel, ki združuje tako staro kot novo, moderno podobo. Moderni del zgradbe, lesen, bi s starim, osrednjim delom, povezovala ploščad z wellness centrom. Prav tako bi poleg starega dela zgradili nov prizidek. Omenila je tudi možnost fazne izgradnje. Prva faza bi torej bila obnovitev starega dela in gradnja novega prizidka, ki je moderna preslikava izvirnega hotela (ta faza vključuje rušenje starejšega prizidka, to je del levo od glavnega vhoda), druga faza izgradnja wellness centra, tretja pa moderen kompleks z okoli 100 prenočišči.

Predstavitev analize vode Rimskega vrelca in možnosti za turistični razvoj

Janez Kraševec, ekspert za balneologijo, ki je opravil analizo mineralne vode iz Rimskega vrelca, pa je zbranim predstavil rezultate svoje raziskave. Voda v podzemnem jezeru je hladna mineralna voda z visoko vsebnostjo železa in ima okoli 9 stopinj Celzija. Voda je bila nekaj časa sicer tretirana kot železova kislica, vendar nova mednorodna klasifikacija opredeljuje, da mora voda vsebovati najmanj 20 mg železa na liter, voda iz Rimskega vrelca pa le-tega trenutno vsebuje nekaj manj kot 10 mg. Omenil je, da obstajajo postopki, da se železo pri stekleničenju odstrani iz vode - že zaradi same obstojnosti ustekleničene vode -, in tako bi vodo lahko postavili ob bok nekaterim bolj znanim, kot je recimo Radenska. Leta 1975 je takratno Ministrstvo za zdravje to vodo že razglasilo za naravno zdravilno sredstvo in po ugotovitvah primarija Kraševca to velja še zdaj. Glede na količino vode, ki jo je mogoče pridobivati iz dveh vrtin, to je okoli 112 ton na dan, strokovnjak predlaga uvedbo kopalnih kadi, nekje do 8, morda en jakuzzi, prav tako pa so količine zadostne za dnevno pitje gostov in okoliških prebivalcev, kot to počnejo že zdaj. Za bazen mineralne vode so količine iz teh dveh vrtin žal premajhne, saj bi vseh 112 ton vode porabil že manjši bazen.

Dr. Kraševec je izpostavil tudi mnoge  zdravilne učinke vode, ki jih pridobimo s pitnimi ali kopalnimi kurami. Vsekakor pa je v primeru investicije predlagal hišnega/hotelskega zdravnika, ki bi gostom ugotovil zdrastveno stanje in na to določil način in količino uporabe ali le-tega odsvetoval zaradi zdravstvenih razlogov.

Če se najde kupec (občina načrtuje oglaševati investicijo tja nekje do konca junija 2009 ali še dlje, razpis pa objaviti septembra 2009), bi naj bila prodaja torej izvedena že do konca letošnjega leta. V tem primeru si lahko očitno obetamo izreden razvoj koroškega bisera, ki trenutno klavrno sameva pod Uršljo goro.

Več fotografij lahko najdete v Albumu.

 

Najbolj brane osrednje novice

Bajtin referendum

Ste danes dobre volje?
 
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti