Bajta PR' NAS Osrednje novice KKŠ Summer FEST 2014 (FOTO)
KKŠ Summer FEST 2014 (FOTO) PDF natisni E-pošta
Prispeval Maša Čas, foto: Peter Zajc   
Sreda, 20 Avgust 2014 13:07

Pohvala, razmislek in poročilo o dogodku.

Pričujoče razmišljanje, ki bi pravzaprav moralo biti reportaža, pa sumim, da bo »nekaj vmes«, sem sprva nameravala začeti s krajšim esejem o problematiki ženskega uriniranja na različnih koncertnih, festivalskih ali drugih (ženskam) neprikladnih prizoriščih. Slednje namreč od predstavnic ženskega spola zahteva kar nekaj osredotočenosti, kondicije in tudi iznajdljivosti, v kolikor želimo wc zapustiti v karseda čistem stanju. In ja, moškim se o tem niti sanja ne – ravno zato si ta tema zasluži posebno obravnavo, prav tako pa je dogodek, kot je KKŠ Summer Fest 2014, veliko več kot pa le čakanje v vrsti na wc-ju ali iskanje ravnotežja na spolzki pastistični školjki v dixiju, dasiravno je, hočeš ali nočeš, to kar pride po eni luknji noter, potrebno pri drugi spraviti ven. Tako ali drugače. Prej ali slej.

KKŠ FEST

Kakorkoli, ob Ivarčkem jezeru se je letos že tretjič zapored odvijal, po besedah organizatorja Kluba Koroških Študentov, največji dvodnevni glasbeni festival na Koroškem. Preko dvajset tujih in domačih glasbenih izvajalcev je tako minuli vikend, 15. in 16. avgusta, poleg atraktivnega dnevnega dogajanja, poskrbelo za odlično festivalsko vzdušje pod Uršljo goro. Gotovo gre za največji projekt KKŠ-ja, ki je z zelo dobro organizacijo znova dokazal, da se da z veliko mero entuziazma in predvsem konstruktivnega sodelovanja, v dobrem in slabem vremenu (slednje KKŠ-ju zadnja leta žal res ne gre najbolj na roko ...), izpeljati odmeven dogodek, ki privabi »staro in mlado od blizu in daleč«.

Hm, ja, od blizu in daleč. Bi rekla, da čeprav si KKŠ Summer Fest vsekakor želi postati prepoznaven in odmeven festival tudi onkraj meja Koroške in mu je v določeni meri to morda že tudi uspelo, po moji skromni oceni, vendarle (za zdaj) ostaja lokalen festival. Zakaj je temu tako in zakaj v petek zvečer, kljub dobremu glasbenemu programu, koncertno prizorišče nismo dodobra napolnili niti Korošci, smo se med koncertom hrvaške zasedbe Hladno pivo spraševali tudi mi. Ob hladnem pivu v grlu in kitarah v ušesih smo tako s kolegi modrovali ali ni morda slovenska poletna scena že dodobra zasičena s festivalskimi dogajanji in predvsem z bolj ali manj istimi glasbenimi gosti, ki krožijo od Kolpe do Ivarčkega in katere se lahko naužiješ ta teden tu in že naslednji teden tam.

Kot ugotavljata Miha Kozorog in Borja Močnik, je Slovenijo v zadnjem desetletju zajel proces festivalizacije, a hkrati tudi ruralizacije festivalov in Slovenija je, kar zadeva število festivalov, pravi fenomen. Vse, kar je kulturno prepoznavno, se manifestira kot festival, pravi Kozorog in dodaja, da »glasbeni festival tako ni (več?) le prikaz trendov na določenem glasbenem področju, ampak vrši tudi turistično, promocijsko, dekorativno itd. funkcijo v krajih, kjer poteka«.

Je festivalov v Sloveniji preveč? Bi jih morali združevati, da bi bili močnejši in bi si skupaj lahko privoščili kakšno zares zveneče ime v glasbenem svetu ter tako hkrati privabili več občinstva, ki bi zares prišlo od »blizu in daleč«? V slovenski festivalski ponudbi namreč manjka festivalskih in koncertnih spektaklov. Ali pa bi taka »rešitev« spet dopustila, da bi se denar stekal le v določene kraje, drugi, že tako pozabljeni (ja, pri tem imam v mislih tudi in predvsem našo ljubo Koroško), pa bi spet ostali praznih rok?

Zdi se, kot ugotavlja Kozorog, da so prav domačini danes najpogostejši tvorci festivalov v »svojih« krajih, sami festivali pa postanejo nadvse primerni za produkcijo lokalnosti, poleg tega so ponekod lokalne oblasti prepoznale festivale kot mehanizem za promocije krajev. Na spletni strani KKŠ Summer Festa lahko preberemo, da gre za »dogodek, namenjen sprostitvi, športu in zabavi.« S čimer, da ne pomote, ni prav nič narobe. Sama namreč vidim vizijo KKŠ Summer Festa ravno v tem – druženju in rajanju mladih z različnih koncev Koroške. Kot rečeno pa lahko takšen dogodek tudi precej pripomore h krepitvi lokalne oziroma regijske identitete med sabo včasih precej skreganih Korošcev – Klub Koroških Študentov namreč združuje študente iz Mežiške, Dravske in Mislinjske doline in upam si trditi, da je prišlo največ obiskovalcev KKŠ Summer Festa prav iz teh dolin.

Nadalje lahko na omenjeni spletni strani preberemo, da si je festival v »treh letih pridobil veljavo med večjimi slovenskimi glasbenimi festivali.« Hja, res?

Jan iz Maribora, s katerim sva slučajno stala skupaj na koncertu vedno dobro razpoloženih rockerjev MI2, je na Ivarčko jezero prišel na povabilo prijatelja iz Raven (ki bi ga morala poznati, ker ga bojda vsi poznajo) in je povedal, da je prišel predvsem zaradi »koroških deklet« in seveda zabave, sestrin cimer, doma iz Kočevja, na katerega sem po naključju naletela med koncertom, se je prav tako prišel »fajn imet«, podobno najbrž tudi suhljata najstnica z ljubljanskim naglasom v beli oblekci in z bulerji, ki sem jo srečala na wc-ju. Prišli so zaradi druženja, zabave in sprostitve, zaradi zanimivega dnevnega dogajanja, pester glasbeni program pa je bil le še pika na i, da so se odločili pripeljati pod Uršljo goro.

Zaradi podobnih razlogov sem KKŠ Summer Fest obiskala tudi sama in ne zaradi kakšne ekskluzivne priložnosti slišati v živo bend, ki ga ne bi imela priložnosti že ali še, v bližnji prihodnosti, kje drugje.

Pri tem je morda še najbolj bistven pomislek, ali ni Slovenija vseeno premajhen (festivalski) trg, da bi sploh privabila največja imena glasbene karavane. Kot ugotavlja Močnik, so zvezdniki prek založb v lastniškem odnosu z multinacionalkami in koncerti le del večjih, pogosto franšiznih biznisov, ki jih Slovenija pač ne zanima. Sama menim, da bi že sama geografska lega naše deželice, med Balkanom, Mediteranom in srednjo ter severno Evropo, lahko predstavljala odlično konkurenčno prednost pred ostalimi festivali, ki pa je, vsaj na Koroškem, morda ne znamo dobro izkoristiti ... Če sem se bila namreč pred leti pripravljena peljati v Nickelsdorf, prav nič poseben kraj v Avstriji (brez sence, brez vetra in brez vode, kamor bi se lahko namočila!), da bi v živo slišala ta in oni bend, ni vrag, da se ne bi k nam na koncert pripeljal tudi kak avto avstrijskih najstnikov. Tudi na Ivarčko. Ampak ne na Mi2 in tudi na Faul&Wad Ad ne.

Je rešitev v t.i. specializiranih (glasbenih ali drugih nišnih) festivalih, ki z odmevnimi imeni privabijo točno določeno populacijo (koncertnih) navdušencev? Dober primer je (bil) Metal camp oz. Metaldays v Tolminu ali pa denimo Jazz Cerkno, ki s kvalitenim programom zagotovo presegata lokalni značaj festivala, hkrati pa s festivalom diha celotni kraj. (Da raznih specializiranih filmskih festivalov po svetu sploh ne omenjam ...)

Morda, a bodimo iskreni. Pa si sploh želi KKŠ Summer Fest postati specializiran glasbeni festival? Se želi vpisati na zemljevid večjih glasbenih festivalov v Sloveniji? Morda, a spet – bodimo iskreni. V kolikor želimo poskrbeti za zelo različne okuse in privabiti raznoliko množico, ki ji je morda bolj kot sama pestra (a še vedno dobra!) koncertna ponudba, pomembna zabava, sprostitev in druženje, je izbor glasbenih skupin kar precejšen zalogaj za organizatorje in to ne le s finančnega, temveč tudi iz vsebinskega vidika.

Tokrat je na dveh odrih (glavnem in elektronskem) nastopilo preko dvajset tujih in domačih glasbenih ustvarjalcev, med drugimi Faul&Wad Ad, Jinx, Hladno pivo, Mi2, Slon in Sadež, Happy O'l McWeasel, Lollobrigita, Superhiks, Nitrox, ZircuS, Neozibiljni pesimisti, Ham˛Tribute 2 love, Eskobar, Repetitor, Fed Horses, RecycleMan, Vibe Department, Adicted&Wawda, Mark Van J, Swayts, DJ G.L.I.A. .... in prepričana sem, da se je za slehernega obiskovalca KKŠ Summer Festa - po podatkih organizatorja naj bi jih v dveh dnevih našteli okoli 3000 -  našlo nekaj!

Tudi čez dan so organizatorji poskrbeli za zanimiv in raznolik nabor dejavnosti – od bitke z vodnimi baloni, odbojke in nogometa na mivki, beerponga, hoje po gurtni, vleke vrvi, zorbinga na vodi ... do ognjene in impro predstave. Bojda je bila tudi hrana OK – morda le pomislek z moje strani za naslednje leto – vsaj v prostor za kampiranje (ki je bil drugače vzorno urejen) bi bil lahko, po vzoru večjih glasbnih festivalov, dovoljen vnos brezalkoholnih pijač in (lastne) hrane.

Hrane pa se je tikala tudi edina kritika, ki sem jo zasledila med obiskovalci festivala na račun organizatorjev, in sicer, naj bi si marsikdo na t.i. brezkontaktni kartici, na katero smo si morali na polnilnih točkah naložiti dobroimetje, v soboto ponoči prihranil nekaj denarja še za nedeljski zajtrk, ko pa kartica ni bila več veljavna, na kar obiskovalci nis(m)o bili opozorjeni (tudi na, sicer zelo dobri spletni strani, ki je služila informiranju obiskovalcev, ne).

Poleg tega me je zmotilo, da so se organizatorji sploh odločili za elektronski način plačevanja in za sodelovanje s podjetjem Imovation.si, ki je, predvidevam da, imelo od KKŠ Summer Festa precejšne finančne koristi. (Glede na število obiskovalcev, število zaposlenega osebja na posameznih točilnih pultih in ne prevelike gneče, to niti ne bi bilo potrebno.) Ne le, da je bil od vsake nepoškodovane kartice, ki jo je posameznik vrnil, za t.i. manipulativne stroške, zadržan 1 evro, tudi denarja, ki je na karticah ostal, niso vračali, kar se mi zdi nekoliko sporno. Cene pijač so bile namreč takšne, da je denimo meni na kartici ostal 1,30 za kar nisem mogla kupiti prav nič, saj je bila najcenejša pijača – voda brez okusa – 1,50 evra. Poraja se mi tudi vprašanje ali je bil denar, ki je ostal na karticah, obdavčen, saj za (neporabljeno) razliko, ki je ostala na kartici ni bil izstavljen noben račun (?) in pa tudi komu je ta denar ostal (?). Srčno upam, da Klubu Koroških Študentov ali Kompleksu, ki je bil sicer izdajatelj računa, ki sem si ga skrbno shranila. V nasprotnem primeru za drugo leto predlagam uvedbo starih dobrih kuponov ali pač gotovinsko sprotno plačevanje ...

Naj za konec še poudarim, da sem minuli vikend ob Ivarčkem jezeru, v katerem so se najpogumnejši tudi veselo kopali, preživela res dva prijetna in fajn večera, zato še enkrat pohvala KKŠ-ju za dobro izpeljan dogodek. In pardon, ker tole ni bila ravno reportaža.

Fotogalerija (foto: Peter Zajc)


 

Najbolj brane osrednje novice

Bajtin referendum

Ste danes dobre volje?
 
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti