Bajta PR' NAS Osrednje novice Debata o gibanju 15. oktober in še čem v SG
Debata o gibanju 15. oktober in še čem v SG PDF natisni E-pošta
Prispeval Maša Čas, foto: Sašo Slaček   
Ponedeljek, 05 December 2011 20:50

Tokrat, v soboto  3. decembra 2011, smo na Prešernov rojstni dan poskušali bili kulturni (ali pa tudi ne?) v slovenjgraški Postaji Raum AU, kjer se je razvnela debata o okupacijah in osvoboditvah, ki so se razvile iz gibanja 15. oktober (15o), predstavljena pa nam je bila tudi tematska številka Časopisa za kritiko znanosti »Transformacije dela« (št. 244), saj so bili med sodelujočimi tudi avtorji omenjene številke ČKZ-ja. Tako so Danijela Tamše, Jure Lesjak, Andrej Kurnik, Hana Košan, Mladen Zobec, Sašo Slaček, Klara Otorepec in Jernej Prodnik zastavili precej široko debato o krizi, v katero nas je neusmiljeno pahnil današnji kapitalizem ter o možnih rešitvah iz nje. Debata je bila zastavljena zelo odprto in je vseskozi želela izzvati tudi publiko, naj predstavi svoje izkušnje, poglede in mnenja o sistemu, katerega ujetniki smo ter preteklih globalnih uporih proti nasilju kapitala; pri nas še vedno potekata okupaciji ljubljanske Borze (preimenovane v BOJ ZA) in Filozofske Fakultete – o teh dveh okupacijih je govora tudi kot o osvoboditvah (gibanje 15o se je razširilo tudi na Fakulteto za družbene vede, kjer potekajo skupščine in številne delavnice o različnih tematikah).

Debata 15o v Slovenj Gradcu

Čemu torej »še« Slovenj Gradec?

Organizatorji debate in akterji gibanj na tak način želijo neposredno vsem zainteresiranim, brez včasih nenaklonjenih ali manipulativnih medijskih posredovanj, predstaviti in analizirati omenjene dogodke ter spodbuditi podobno misleče – ali pa tudi njihove vztrajne kritike – h  konstruktivni debati ter refleksiji preteklih dogodkov (15o) in pa (predvsem!) realnosti same, ki bi morda odprla nova vprašanja in dileme, vezane tudi na povsem lokalno problematiko.

Več informacij o dogodku v njegovi najavi --> tukaj.

Teme, ki smo jih odpirali so se (morda navidez povsem nepovezane) tako zvrstile od pri nas aktualnega vprašanja tretje razvojne osi do pomislekov, ki jih odpira neposredna demokracija. Načel neposredne demokracije se sicer poslužujejo pri vseh omenjenih gibanjih (oz. okupacijah). Veljalo naj bi, da ima vsak posameznik enako pravico do glasovanja in sodelovanja na skupščinah, ki jih vsak dan organizirajo, pri čemer nihče naj ne bi prevzel (rednega) mesta vodje. Prav slednjega namreč iščejo novinarji navajeni »predstavniške demokracije« in tako smo morda, prek medijev, lahko dobili povsem napačno sliko dogajanja v Ljubljani (in po svetu).

Zanimiv pomislek pa je odprl tudi eden izmed udeležencev v publiki, ki se pri socialnem delu že posložuje podobnih načinov delovanja, kjer naj bi težili k temu, da naj bi odločitve sprejemali predvsem uporabniki sami in sami posedovali tisto moč, iz katere naj bi črpali zagon za izhod iz določene krize. Nasploh pa je opaziti, da se je zadnja leta predvsem mlajša generacija socialnih in pedagoških delavcev pri nas opazno družbeno angažirala skupaj s Socialnom centrom Rog ter nekaterimi drugimi posamezniki in ustanovami (gibanje Svet za vsakogar ter Nevidni delavci sveta), saj se zdi, da je bila njihova vloga v preteklosti dokaj pasivna.

Poleg akterjev gibanja 15.oktober in avtorjev »Transformacij dela«, pa so v pogovoru sodelovali tudi člani gibanja Mi smo univerza, ki so nedavno zasedli Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Zasedbo dojemajo kot obliko protesta, s katero želijo prekiniti utečen tok stvari in ustvariti nov prostor politične imaginacije in delovanja, zaseden prostor na fakultetah pa naj bi predstavljal prostor za razmišljanje o aktualnih družbenih problemih, stanju visokega šolstva (do katerega so pri gibanju zelo kritični) in o (nujnih) političnih alternativah.

Svoje zahteve so člani omenjenega gibanja izrazili zelo jasno. Poudarjajo, da je kvaliteta študija pri nas zelo nizka, pri čemer naj bi bili tudi načini preverjanja le-te nazadostni. (Preko standardiziranih anket lahko študentje ocenimo delo svojih profesorjev, pri čemer, lahko po lastnih izkušnjah povem, da so le-te bolj same sebi namen, saj študentska ocena nima odločilnega vpliva na npr. odločitev o tem ali določen profesor zadostuje zastavljenim kriterijem ali ne.) Kritični pa so tudi do zaposlitvene politike (negotove zaposlitve, zaposlitve za določen čas, honorarji, avtorske pogodbe...). Odločno pa se zavzemajo tudi za brezplačni študij ter za štipendije, dostopne študentom v težkem socialnem položaju, saj menijo, da je socialna varnost pogoj za kvaliteten in uspešen študij.

»Glede na aktualnost samih tem ter svetovne finančne, moralne ter sistemske krize, sem pričakoval večjo množico interesentov ali vsaj radovednežev. Predvsem mladine, ki jih je dana kriza najbolj prizadela, ter jim v veliki meri onemogoča samostojno življenje brez pomoči staršev. Mislim, da vzroki ležijo v že akutni pasivnosti mladine ter tudi do sedaj neaktivnega delovanja na področju mladinske kulture v Slovenj Gradcu,« je povedal eden izmed obiskovalcev, doma iz Slovenj Gradca in še dodal: »Vsi lahko opazimo, da nekaj v tem svetu ne štima in debatiranje o rešitvah je navsezadnje nujno. Res je, da imamo večkrat občutek, da je možnost samo ena ter da so vse drugo utopične želje. Sam mislim da je največja utopija vztrajanje pri modelu, ki se je izkazal za neuspešnega.«

Prostor, ki so ga v bivši veterinarski postaji na Celjski cesti v Slovenj Gradcu, v upravljanje od občine dobili člani društva RAUM AU, pod vodstvom Rada Poggija, je neogrevan kar klical k vroči debati in je bil kot nedavno »okupiran plac«, ki naj bi v prihodnje gostil še kakšne podobne razprave, predavanja, filmske projekcije ali pa zgolj neformalna druženja v imenu umetnosti in družbeno angažiranih tem, kot nalašč primeren za sobotni »kulturni« večer.

 

Najbolj brane osrednje novice

Bajtin referendum

Ste danes dobre volje?
 
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti