Bajta PR' NAS Osrednje novice Mesto glasnik miru - lovorika ali izhodišče?
Mesto glasnik miru - lovorika ali izhodišče? PDF natisni E-pošta
Prispeval Klemen Maček, foto: Primož Juvan   
Četrtek, 29 November 2012 20:03

V prostorih društva RAUM se je preteklo sredo odvila debata, na kateri so sodelovali dosedanji predsednik g. Danilo Turk, priznan predavatelj iz Ekonomske fakultete g. Bogomir Kovač, predstavnik mestne občine, podžupan g. Peter Cesar ter aktivist in predsednik društva RAUM. g. Rado Poggi.

Prisotni na debati v SG-ju.

Osrednja tema, zaradi katere je društvo RAUM s podporo lokalnih podjetnikov, povabilo omenjene gospode in jih spodbudilo h konstruktivnemu razmisleku je bila »kaj narediti z nazivom mesto Glasnik miru«. Gre zgolj za lovoriko, na katero se lahko kot mesto Glasnik miru naslanjamo in bo brez aktivnega delovanja sčasoma šla v pozabo ali pa ta naziv resnično ponuja določene prednosti za nadaljnji razvoj mesta z širjenjem miru. Slovenj Gradec je leta 1989 od organizacije Združenih Narodov prejel naziv mesta Glasnik miru predvsem z vrsto mednarodnih prireditev, ki so se zvrstile od prve velike manifestacije Mir, humanost in prijateljstvo med narodi leta 1966 do zadnje tovrstne akcije v letu 1997, ki je bila v znamenju gesla Umetnik in urbano okolje. Vse te razstave so bile zelo drzne in družbeno kritične, ter - verjetno lahko to danes mirne duše zapišemo – vizionarske,  predvsem glede na velikost mesta.

V sami razpravi je Bogomir Kovač v uvodu opozoril na pomembnost uspešnega kulturnega menedžmenta, na pozitivne posledice, ki jih lahko ima za celotno družbo (renesančna Italija, Nizozemska) in ne le za ožjo lokalno skupnost. Medtem, ko je Türk podal svoje izkušnje iz poznavanja Združenih narodov ter dejal, da Slovenj Gradec svojo identiteto že ima in da mora na njej le gradit in pri tem upoštevati mrežne povezave, ki si jih je pridobil skozi zgodovino.  Podžupan mestne občine Slovenj Gradec, gospod Cesar je poudaril, da občina nima namena krčiti sredstva, ki so v ta namen na razpolago v mestnem proračunu in da je pripravljena sodelovati pri inovativnih projektih, ki bodo prišli predvsem s strani mladih.  Poleg tega je pa je opozoril, da je naziv mesto glasnik miru tako lovorika kot tudi izhodišče.

Rado Poggi je omenil Koroško galerijo likovnih umetnosti, ki je po prostornosti med največjimi v Sloveniji in dejal, da bi s pomočjo občine v tem prostoru lahko prišlo do odmevnega, inovativnega projekta, ki bi Slovenj Gradec spet pozicioniral na kulturni zemljevid Evrope. V samem zaključku debate je besedo dobil tudi gospod Pečko, ki je bil dolga leta direktor Koroške galerije likovne umetnosti in to v času, ko je Slovenj Gradec dobil naziv mesta Glasnik miru. Pečko je s kratkim, a udarnim opisom svoje zgodbe v bistvu nazorno nakazal možno pot... In ta je, da si zastaviš (konkreten) cilj, vložiš vso možno energijo v vanj, pridobiš somišljenike in predvsem ne obupaš, ko ti trenutne razmere niso najbolj pogodu. Ponavadi se namreč ravno takrat tudi zgodijo kakšna drobna naključja, ki pripeljejo do uspeha. Najbrž ni potrebe posebej poudarjati, da je Pečko s svojim »govorom« za nekaj časa povsem utišal vse prisotne in tudi sam menim, da nam njegove izkušnje ter življenjska pot povedo več kot vso drugo besedičenje.

V sami debati sem pogrešal kritično mišljenje sogovornikov predvsem glede delovanja same organizacije Združenih narodov. Kot vemo Organizacija združenih Narodov večkrat ni posredovala, ko je bilo to zares potrebno. Naj samo spomnim na primer Ruande, Srebrenice ter  Šri Lanke, kjer so nemo prisostvovali genocidu in so zato zanj tudi soodgovorni.  Legitimnost le-te za podeljevanje nazivov mesto Glasnika miru je tako zelo vprašljiva.  Prav tako moramo prebivalci Slovenj Gradca (kakor tudi, seveda, Zemljani nasploh) še marsikaj narediti, da upravičimo to našo miroljubnost. Zdi se namreč, da  je pripravljenost širiti mir ter se zavzemati zanj lažje in preprosteje udejanjiti na papirjih in v vljudnih diplomatskih manirah, kot pa se dejansko aktivno zavzemati za ustavitev kakršnegakoli nasilja - kjerkoli in kadarkoli.  Kdor pa je bolj aktiven pa velja v naši družbi načeloma za deviantno osebo.


 

Najbolj brane osrednje novice

Bajtin referendum

Ste danes dobre volje?
 
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti