Vinko Vrčkovnik - kandidat za župana SG natisni

Vinko VrčkovnikNeodvisni kandidat za župana MO Slovenj Gradec Vinko Vrčkovnik se je rodil v Slovenj Gradcu 21.6.1959. Po končani OŠ je nadaljeval šolanje v Ljubljani, kjer je tudi nadaljnjih 10 let služboval. Leta 1990 se je vrnil in delal na različnih vodilnih mestih (Upravnik Grmovškovega doma, poslovodja restavracije Letališče, direktor Hotela KOMPAS,…). Sedaj je 22 let samostojni podjetnik. Med številnimi pohvalami in priznanji je prejel tudi bronasto medaljo generala Rudolfa Maistra za hrabrost. V lokalnem političnem prostoru je začel delovati leta 2002. Od takrat pa do danes je bil izvoljen za predsednika Vaške skupnosti Šmartno, dvakrat v občinski svet MO SG, hkrati pa je od leta 2010 nastopil tudi kot podžupan. V vsem tem času se lahko pohvali, da so veliko postorili na vseh področjih za blaginjo vseh nas. Več o njemu lahko najdete na spletnem naslovu : www.vinkovrckovnik.eu , kjer vam je na voljo tudi za predloge in pobude.

1. Kateri so trije najpomembnejši (konkretni) projekti, ki jih nameravate pričeti oziroma izpeljati v skrajšanem županskem mandatu?

Vsi vemo, da so cilji veliki, vendar uresničljivi. Smo v nekem globalnem krču, ki mu ni videti konca, zato ne bom dajal nemogočih in neuresničljivih obljub. Prvotno je treba dokončati obstoječe projekte, kot so glasbena šola ter mrežni inkubator.  Velik cilj in želja je, da do leta 2014 najdemo primernega investitorja za izgradnjo in uresničitev projekta term. Mogoče tudi z mednarodnim razpisom. V kolikor bo mogoče, se bom prvotno zavzemal tudi za izpeljavo projektov kot so: izgradnja oz. dograditev doma za ostarele (še vsaj za 60 oseb), center ''Vitalis'', širitev in obnova Kulturnega doma, dograditev športne hale, itd.

2. Kakšna je vaša ocena delovanja konkretnih javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina (pri mnogih so se postavljala tudi vprašanja o netransparentnem zaposlovanju)? Kako bi tem zavodom omogočili, da bi lahko delovali boljše?


Menim, da večina javnih zavodov pod okriljem MO SG, deluje zelo dobro. Seveda se tudi na teh področjih poraja par vprašanj, ki pa jih bomo, tako kot do sedaj, sprotno reševali. Trenutno najbolj pereče vprašanje predstavlja Zdravstveni dom Slovenj Gradec, kjer imamo premalo usposobljenega kadra za normalno delovanje zdravstvenih ambulant. Verjamem, da bomo skupaj, dokaj hitro, lahko rešili tudi ta problem.

3. Med nekaterimi občani velja prepričanje, da je Slovenj Gradec (finančno gledano) premajhna občina, da bi lahko svojo prepoznavnost gradil na čisto vseh področjih. Za širšo prepoznavnost bi po tej miselnosti občina morala določiti konkretne prioritete svojega razvoja (na primer pospešen razvoj kulturni dejavnosti v navezavi z nazivom Mesto miru). Boste nadaljevali dosedanjo prakso in obljubljate vse (rezultat pa je pogosto bliže nič) ali nameravate v svojem županovanju zastaviti prioritetna področja?


Slovenj Gradec je in bo ostal Mesto miru, na kar smo vsi lahko ponosni. Seveda je veliko področij na katerih se mesto sedaj razvija in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Pridobljena sredstva bo potrebno transparentno porazdeliti na vsa področja in s tem zagotoviti enakomeren razvoj, katerega smo zastavili do sedaj. Rad bi izpostavil projekt EPK, ki je močno pripomogel k prepoznavnosti našega mesta in takšne projekte je potrebno vzpodbujati tudi v bodoče na vseh področjih. Verjamem, da lahko z inovativnimi idejami in relativno nizkimi stroški pripomoremo k prepoznavnosti (npr.: posodobitev hostla, v katerem bi bilo poskrbljeno za slepe in slabovidne).

4. Če navežemo vprašanje na prejšnjega: kakšno vlogo bi po vašem mnenju moral pri razvoju mesta imeti naziv Mesto miru in kako sami dojemate ta naziv?

Kot vsi vemo smo leta 1989 pridobili naziv mesta Glasnik miru zaradi zgodovinskih dejstev, pestrega kulturnega dogajanja povezanega z Organizacijo združenih narodov in splošnim zgodovinskim razvojem mesta. Leta 1991 pa se je tudi oblikovalo Mednarodno združenje mest Glasnikov miru, ki pa nam pripomore lažje sodelovanje v solidarnosti, vzajemnosti za boljši in lepši svet. Sam dojemam ta naziv v polnem pomenu pomembnosti, saj nam pomaga pri sodelovanju in prepoznavnosti mesta na mednarodnem nivoju. Poudaril bi rad tudi pomen EPK 2012, ki služi kot nekakšen izvozni artikel za naše mesto.

5. Že nekaj časa obstaja prepričanje o postopni provincializaciji Slovenj Gradca, oziroma če se izrazimo z besedami, ki jih je že pred časom uporabil filozof Vinko Ošlak: včasih je bil najmanjše mesto, danes pa je največja vas. Kako bi se sami opredelili do te trditve?

Sam točno te trditve direktno ne bi komentiral. Spoštujem g. Vinka Ošlaka, kot filozofa, ki je nenazadnje tudi dobitnik Rožančeve nagrade za esej. Sam pa menim, da se mesto tako po infrastrukturi kot tudi mednarodno simbolno razvija in s tem postaja iz malega mesta veliko mesto.

6. Nekatere večje načrtovane investicije (npr. projekt term, glasbena šola, podjetniški inkubator) se bodisi premikajo počasi ali pa se celo niso niti dobro pričele (terme). Kakšen je vaš konkreten plan glede teh projektov v zaostrenih gospodarskih razmerah?


Prvotna naloga je, da začete projekte, kot sta glasbena šola ter podjetniški inkubator čim prej dokončamo. Ta projekta delno financira tudi evropska unija, ki je za to namenila sredstva, ki pa jih bo, v primeru nedokončanja, potrebno vrniti. Zato je prioritetna naloga, kot že omenjeno, dokončati projekta. Vsem nam je cilj, da do leta 2014 pridobimo investitorja za izgradnjo term. Pogovori so že v teku in upam, da nam to tudi uspe.    

7. Namesto skupnih projektov, ki bi jih zastavljale Koroške občine, le-te pogosto solirajo (npr. razdor Slovenj Gradec - Ravne), mlade pa se v občini pogosto slabo vključuje v procese odločanja celo na področjih, ki jih neposredno zadevajo (npr. novi MKC).  Kako boste spodbuditi medobčinsko in medgeneracijsko sodelovanje?


Prizadeval se bom, da bo prišlo do dobrega sodelovanja med Ravenskim in Slovenj Graškim MKC-jem. Ne vidim razloga, zakaj bi bila tu kakršna koli razhajanja ali po vaše soliranja. Prizadeval si bom za dobre odnose med obema občinama, ker le tako lahko marsikatere projekte uspešno izvedemo. Ti so pomembni tako rekoč za celotno Koroško regijo.

8. Kakšen je vaš odnos do tretje razvoje osi? Je potrebno dosedanje plane brezpogojno izpeljati ali pa morda iskati alternativne pristope k prometni infrastrukturi (vprašanje zahteva odgovor ali-ali)?

Sem izrecni zagovornik tretje razvojne osi. Prizadeval si bom, da se gradnja hitre ceste čim prej začne saj bomo le tako lahko odprli. Seveda bo potrebno najti skupen jezik na vseh področjih predvsem pri iskanju alternative za potek trase.

9. Zadnja leta so nove fakultete in visoke šole v Sloveniji rastle kot gobe po dežju. Potrebuje po vašem mnenju Koroška večje število visokošolskih zavodov, morda celo lastno univerzo?

V Slovenj Gradcu smo si v zadnjih letih prizadevali in tudi uspešno izpeljali par projektov za pridobitev čim več smeri šolanja. V prihodnje si bom prizadeval, da se to vsekakor nadaljuje in s tem omogoči mladim čim širši spekter izobrazb, med katerimi bodo lahko izbirali. Verjamem, da to tudi za družino predstavlja prednost. Predvsem po stroškovni plati. Res pa se postavlja vprašaj glede zanimanja za različne poklice, kajti potrebno bo zagotoviti tudi zadostno število vpisov v posamezne programe. Zaenkrat smo premalo mesto oz. imamo premalo šolskih  programov, da bi lahko razmišljali o uvedbi lastne univerze. Bi pa seveda bili lahko ponosni če bi imeli lastno univerzo.