Bajta Nadomestne volitve SG 2012 Bojan Mestek - kandidat za župana SG

Naključno iz intervjujev in kolumen

Zahod ni civilizacija in beseda primitivno ne obstaja
Nina Meh | Nedelja, 21 December 2008
Nina Meh 

"Hierarhično vrednotenje družbe in kulture je v veliki meri elitističen in evropocentričen pogled na svet, skozi oči zahodnjaka. Kulture so samo drugačne, ne več ali manj vredne. V svoji notranji strukturi imajo enake funkcije, na drugačen način. Ne manjvreden."

Bajtini projekti

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica


Ste še slišali,
pesem upora
?

ŽPZ KOMBINAT!

Kombinatke

Bojan Mestek - kandidat za župana SG PDF natisni E-pošta

Bojan MestekKandidat Bojan Mestek  je bil rojen 7. 8. 1966 v Slovenj Gradcu. Po končani osnovni šoli  se je vpisal  na Srednjo strojno tehnično šolo Velenje in jo tudi uspešno zaključil. Po odsluženem vojaškem roku (Zrenjanin) je poiskal svojo prvo zaposlitev v podjetju NTU (današnji Johnson Controls) v Slovenj Gradcu, kjer je delal devet let kot tehnolog vzdrževanja. Zaradi želje po spremembah in po novih delovnih izkušnjah ga je poklicna pot pripeljala v CMP holding – podjetje Agent trade. Zaradi novih izzivov in ponovne možnosti dela v avtomobilski industriji se je zaposlil v podjetju Prevent v Slovenj Gradcu. V tem času se je vpisal na Fakulteto za organizacijo in management  v Kranju, kjer je opravil vse izpite, manjka mu le še diploma. Delal je tudi kot samostojni podjetnik - najprej je za podjetje Minera opravljal funkcijo direktorja kakovosti, nato je bil še direktor slovaškega podjetja Parmel v Bratislavi. Po 3 letih samostojnega dela se je leta 2008 zaposlil v podjetju Novem Žalec kot vodja projektov in vodja dela proizvodnje, kjer je še zdaj zaposlen. Je poročen in oče petnajstletne hčerke. Je član SDS in  ponosen na aktivno sodelovanje v osamosvojitveni vojni za Slovenijo leta 1991, za kar je bil tudi odlikovan.


1. Kateri so trije najpomembnejši (konkretni) projekti, ki jih nameravate pričeti oziroma izpeljati v skrajšanem županskem mandatu?


- pridobitev investitorja za izgradnjo term in pričetek gradnje term
- ustanavljanje ali širitev obstoječih gospodarskih objektov
- izgradnja pokrite tržnice in spodbujanje samooskrbe
- ureditev vaških jeder

2. Kakšna je vaša ocena delovanja konkretnih javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina (pri mnogih so se postavljala tudi vprašanja o netransparentnem zaposlovanju)? Kako bi tem zavodom omogočili, da bi lahko delovali boljše?

Transparentnost javnih naročil je prvi in osnovni pogoj. Javni zavodi so v lasti občine, torej morajo delati v dobro vseh občanov. Ne morejo in ne smejo biti v privilegiranem položaju, ampak morajo nastopati na trgu kot enakopraven igralec. Le tako občani dobijo največ za najmanj denarja.
V osnovi pa ti javni zavodi niso ustavljeni za prodajanje pijač in hrane po prireditvah, ampak za strateško načrtovanje turizma, kulturnih in športnih prireditev,…

3. Med nekaterimi občani velja prepričanje, da je Slovenj Gradec (finančno gledano) premajhna občina, da bi lahko svojo prepoznavnost gradil na čisto vseh področjih. Za širšo prepoznavnost bi po tej miselnosti občina morala določiti konkretne prioritete svojega razvoja (na primer pospešen razvoj kulturni dejavnosti v navezavi z nazivom Mesto miru). Boste nadaljevali dosedanjo prakso in obljubljate vse (rezultat pa je pogosto bliže nič) ali nameravate v svojem županovanju zastaviti prioritetna področja?

Potrebno je s pomočjo strokovnjakov z vseh področij in v soglasju z vsemi političnimi strankami izdelati:
- vizijo razvoja kulture
- vizijo razvoja gospodarstva
- vizijo razvoja športa
- vizijo razvoja turizma
Samo,če bomo vsi delali za en cilj bomo dosegli vrhunske rezultate in s tem prepoznavnost. Povprečnost ne pomeni  prepoznavnosti.
Mogoče v tem skrajšanem mandatu pridobimo prepoznavnost na enem področju, v naslednjem mandatu na naslednjih dveh….prepoznavnost se ne pridobi čez noč. Moja prioriteta pa bo v prvem mandatu prepoznavnost na področju gospodarstva in turizma.

4. Če navežemo vprašanje na prejšnjega: kakšno vlogo bi po vašem mnenju moral pri razvoju mesta imeti naziv Mesto miru in kako sami dojemate ta naziv?


Mesto miru? Vsekakor Slovenj Gradec premalo koristi to blagovno znamko. To blagovno znamko je potrebno vnesti v vse vizije razvoja . Prav tako mora mesto resnično živeti v slogu mesta miru, vsi obiskovalci in turisti pa morajo dejansko v mestu najti svoj mir.
Sam doživljam ta naziv  kot izraz velikega spoštovanja do mesta  s strani OZN, za samo mesto pa je to prednost, hkrati pa velika obveza.

5. Že nekaj časa obstaja prepričanje o postopni provincializaciji Slovenj Gradca, oziroma če se izrazimo z besedami, ki jih je že pred časom uporabil filozof Vinko Ošlak: včasih je bil najmanjše mesto, danes pa je največja vas. Kako bi se sami opredelili do te trditve?

Ne vidim razloga, da bi sramovali velikosti ali lokacije našega mesta. Kar je po enem kriteriju  pomanjkljivost je po drugem prednost.
Torej moramo delati po kriterijih, po katerih smo v prednosti. Na primer turizem. Turisti iz velikih mest ne modo prišli na oddih v drugo ogromno mesto ampak na vas.

6. Nekatere večje načrtovane investicije (npr. projekt term, glasbena šola, podjetniški inkubator) se bodisi premikajo počasi ali pa se celo niso niti dobro pričele (terme). Kakšen je vaš konkreten plan glede teh projektov v zaostrenih gospodarskih razmerah?

Že v mandatu prejšnjega župana sem, kot podžupan, zadolžen za gospodarstvo, pripeljal avgusta 2011 predstavnike RAZVOJNE BANKE KITAJSKE na ogled zemljišča, vrtine in idejnega osnutka term. Pripravili   smo jim določeno dokumentacijo v zvezi z lokacijo, zemljišči, vrtinami, strateškim položajem term in potencialnimi gosti. Drugi sestanek je potekal v Ljubljani in se ga je udeležil g.Zanoškar. Povedal je, da so  Kitajski vlagatelji zahtevali analizo termalne vode in da pogajanja potekajo naprej. Po tem me je, pred volitvami za državni zbor, klicala predstavnica potencialnih investitorjev in mi povedala, da so se odločili  počakati, da minejo državnozborske volitve, ter da bomo z zadevo nadaljevali, ko se politična situacija umiri. Letos sem bil zopet v kontaktu z gospo in  mi je povedala, da bodo počakali na novega župana, ker želijo imeti kredibilnega sogovornika. Vsekakor je to ena od možnosti za pridobitev investitorja, druga je mednarodni razpis, vendar se moramo zavedati, da je takšnih ali podobnih razpisov iz vseh držav vsak dan na  tisoče. Tretja, najslabša možnost pa je, da občina financira sama, kolikor pač bo v njeni moči. Vsekakor je tudi hitrost izgradnje odvisna od investitorja. Če bomo našli tujega vlagatelja, bo ta vsekakor želel , da se mu investicija začne vračati čim hitreje, torej bomo tudi terme imeli hitro. Če bomo iskali investitorja z mednarodnim razpisom, bo to trajalo. Najdlje pa bo trajalo, če se bo občina sama lotila tega projekta, kajti sredstva za ta namen bodo precej skromna.


7. Namesto skupnih projektov, ki bi jih zastavljale Koroške občine, le-te pogosto solirajo (npr. razdor Slovenj Gradec - Ravne), mlade pa se v občini pogosto slabo vključuje v procese odločanja celo na področjih, ki jih neposredno zadevajo (npr. novi MKC).  Kako boste spodbuditi medobčinsko in medgeneracijsko sodelovanje?

Seveda je nujno sodelovanje med občinami, kajti le tako bomo kot regija konkurenčni. Tu imam majhno prednost pred ostalimi kandidati ,saj prihajajo župani sosednjih občin po večini iz pomladnih strank,kateri pripadam tudi sam.
Mlade je potrebno aktivno vključiti v družbeno politično občinsko življenje. Tako si bodo v prvi vrsti tudi sami krojili usodo. Predvsem pa jim je potrebno dati priložnost tudi  za ustanavljanje lastnih  podjetij in s tem ustvarjanje svoje ideje. Imajo pogum in znanje, da uresničijo zastavljeno, občina pa jim ob tem mora stati ob strani.
Medgeneracijske razlike se bodo s tem zmanjšale in komunikacija  ter učenje bo potekalo v obe smeri. S tem bodo mladi dobili samozavest ter se zavedli, da so pomemben dejavnik v oblikovanju in razvoju svoje občine.

8. Kakšen je vaš odnos do tretje razvoje osi? Je potrebno dosedanje plane brezpogojno izpeljati ali pa morda iskati alternativne pristope k prometni infrastrukturi (vprašanje zahteva odgovor ali-ali)?

Vsekakor je treba nemudoma pričeti popravljati obstoječe povezave z sosednjo Avstrijo, kakor tudi v smeri proti Velenju. Kajti 3 razvojne osi še nekaj časa ne bo in Slovenj Gradec ne more čakati tako dolgo. Med tem časom je potrebno smiselno umestiti 3. razvojno os v prostor v soglasju s civilno iniciativo. Vsekakor pa 3. razvojna os ne sme biti slepo črevo od Arje vasi do Slovenj Gradca, ampak mora biti povezava med Arjo Vasjo in Avstrijo.

9. Zadnja leta so nove fakultete in visoke šole v Sloveniji rastle kot gobe po dežju. Potrebuje po vašem mnenju Koroška večje število visokošolskih zavodov, morda celo lastno univerzo?

Slovenj Gradec mora postati prepoznaven tudi po visokem šolstvu. Žal vsega ne moremo in ne bomo mogli imeti. Potrebno je razvijati visoko šolo za polimere in zdravstveno visoko šolo. V primeru, da bi visoko šola za polimere nadgradili s smerjo o Poliurethanih, bi lahko pričeli razmišljati o univerzi.
Vse te smeri pa potrebuje tudi gospodarstvo, ter bolnica v našem kraju. Vendar naj na koncu poudarim, da bomo morali tudi v visokem šolstvu postati najboljši, ker bomo samo tako postali prepoznavni.

 

Zadnje objave na Bajti


images/stories/articles.jpg
Ponedeljek, 16 Maj 2016 20:07
kolegice.jpg
Torek, 10 November 2015 19:22
Natalija
Ponedeljek, 09 November 2015 11:15
risa_a5.jpg
Nedelja, 08 November 2015 10:51
TaborZdravihSol2015.jpg
Torek, 27 Oktober 2015 21:12
povabimmail.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:20
kks_logo.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:06
coverbringit.png
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 18:20
zborovske-mohorjan.jpg
Četrtek, 15 Oktober 2015 22:41
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti