Bajta Kšajtni Muzika Smog - A River Ain't Too Much To Love (2005)

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Leposlovne objave

  • Primož Karnar - Slovenc naj bo!


  • Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla - 3.del


  • Nina Retko - O grehu in pokori
  • Katja Martinčič - Č-B ples

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica
Smog - A River Ain't Too Much To Love (2005) PDF natisni E-pošta
Prispeval Savo Radjenovič   
Petek, 14 Marec 2008 16:00

Smog - A River Ain't Too Much To Love (2005)Še zadnji v nizu izjemnih albumov, pod katere se je ameriški avtor Bill Callahan, podpisal z vzdevkom Smog, ki morda najbolje popisuje vzdušje ob poslušanju njegovega opusa. Z emocijami in življenjsko silo nabito ozračje, ki se mogočno širi nekje v globinah človeške duše. Melanholično, a optimistično, nežno, a z močjo gora, rek, narave.

Leta 1966 v Marylandu rojeni kantavtor, Bill Callahan alias Smog,  ki trenutno rezidira v Teksasu, je vsekakor eden bolj prezrtih avtorjev v sodobnem svetu avtorske glasbe. Njegovi začetki segajo že v pozna osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je z v domačem studiu posnetimi lo-fi izleti v stilu Jandka, enega bolj kontroverznih osebnosti glasbene zgodovine, poslušalce prej kot ne puščal zmedene in zavračajoče. Njegov unikum in genialnost sta prišla do izraza šele ko je v devetdesetih začel snemati za založbo Drag City. Diskografija, kjer bi težko naleteli na spodletel poskus, zajema preko deset studijskih albumov, med katerimi bi bilo povsem nesmiselno izpostavljati posamezna dela, saj raziskovanje njegovega opusa nudi svojevrsten užitek, ki naj ga poslušalec doživi vsak zase. Morda kaže omeniti edinole Supper, ki s A river ain`t too much to love vsaj po zvokovni plati nudi precej podobno izkušnjo.

Že uvodna pesem Palimpsest nam nekako nakaže potek celotnega albuma. Čeravno je omejena na rahlo prebiranje strun in Callahanov predirljiv bariton, nas popelje skozi vso širjavo njegovega sveta, ki se krči in razteza skozi celotno delo. Na bobnih ga v svojem stilu izjemno dopolnjuje stari znanec Jim White (The Dirty Three), ki mu kot kakšen neviden oblak večino časa zadržano in plaho sledi. Na pianu za poznavalce morda še eno znano ime, Joanna Newsom, ter Connie Lovatt na basu, a vendar so vsi trije le senca in dopolnilo njegovemu vokalu, ki poslušalca vodi po povsem življenjskih in otipljivih poteh. Čeprav iz pesmi veje rahla otožnost in sta prva vtisa žalost in tesnoba, nam podroben spust v to reko življenja prikaže povsem drugačno sliko,  sliko lepote, ljubezni, optimizma enega človeka v tem oceanu človeštva. Tukaj bi izpostavil izjemni pesmi Say valley maker ter Rock bottom riser,  ki  to morda še najbolje ponazarjata ˇbury me in fire, and I`m gonna phoenixˇ. Nostalgična Drinking at the dam nas popelje nazaj v srednješolske čase, čase spoznavanja čisto primarnih užitkov, ki jim kasneje v življenju marsikdo posveča vse premalo pozornosti. Album zaključi nekoliko udarnejša Let me see the colts,  ki te dokončno pripravi do tega, da se zbudiš, pograbiš pivo in odbrziš v naravo, do prve reke, jezera ali pa le majhnega ribnika,spiješ na dušek in zakričiš v nebo. Nekaj kritike si zasluži edinole stvar,ki je morda prej subjektivne narave kot opravičena. To pa je pesem The well, ki je sicer vse prej kot slaba, vendar se ne mores znebiti vtisa, da ne spada na ta album, da razbije njegov tok, melos, da je njen okus drugačen.
 
Sicer pa, naj presodi vsak poslušalec zase, dejstvo ostaja enako, ako vas prepričajo razne zasedbe, kot so Low, Red House Painters, morda Bonnie ˇPrinceˇ Billie in podobni ustvarjalci rahlo melanholične godbe, potem se ne obotavljajte in čimprej spoznajte tega velikana glasbenega minimalizma. Za konec morda še to, leta 2007 je bilo leto izida njegovega prvega albuma, ki ga je podpisal s svojim pravim imenom. Kaj to pomeni za prihodnost njegove precej plodne kariere pa  presodite sami.


Ocena : 8,5/10

 

Naključno iz Kšajtnih

Mladostni knjižni utrinki: Christiane F. - Mi, otroci s postaje ZOO (2002)
Rubrika: Knjiga
Knjiga Mi, otroci s postaje Zoo je napisana po resnični zgodbi in je nastala po tonskih zapisih pogovorov med pripovedovalko te...
Bajtin TV napovednik (od 28.3 do 3.4)
Rubrika: Bajtin TV napovednik
Prišla je pomlad in z njo upajmo, da bo prišlo tudi lepo vreme. Če pa ga ne bo, pa vam še...
Rob Reiner - The Bucket List (2007)
Rubrika: Film
Jack Nicholson kot Edward Cole in Morgan Freeman kot Carter Chambers sta osrednja lika v tej komični drami. Pred kamero ju...
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti