N'toko - Parada ljubezni (2010) |
![]() |
Prispeval Sergej Harlamov |
Torek, 30 November 2010 16:48 |
Parada ljubezni je sicer na nek način zvočna vrnitev h koreninam bazičnega rapa (torej brez spremljevalnega banda in izletov v jazz kot na, sicer zvočno odličnem, Dobrodelnem koncertu ob koncu sveta), s to razliko, da je glasbena podlaga tokrat bolj diskoidna in simpatično plesna. Kar pa se tiče besedil, najpomembnejše komponente hip-hop glasbenega izraza, se zdi, če nekoliko karikiram, da se je Miha Blažič dodobra načital Beauvoisove Razprave o liberalni sužnosti, saj stavki kot je »individualizem je novodobno čredništvo«, kar kličejo po povezavi s prej omenjenim francoskim filozofom. Intelektualnost njegovih besedil ni bila nikoli sporna (navsezadnje se ga prav zaradi nje (pod)povprečni poslušalci rapa otepajo kot hudič križa), a tisto, kar me na slednji plošči moti, je rahlo pridigarski podton njegove družbene kritike. Hkrati se večkrat zazdi tudi, da pesmi delujejo bolje kot posamezni verzi kakor pa kohezivna enota, toda ker sem kot kritik tudi sam zgolj subjektivno bitje (objektivnost ne obstaja, če še tega niste vedeli) je mogoče razlog za ne ravno ekstatičen sprejem Parade ljubezni misel na njegov prvenec, s katerim si je N'toko postavil (morda) (pre)visoko letvico. Vsekakor pa gre za kvaliteten izdelek, ki brez težav pomete s konkurenco na zaspani hip-hop sceni v naši kmetiji pod Alpami. Pesmi kot so Zig zig, Žive meje, Joe le taxxi, Slovenec nism (spodobno nadaljevanje pesmi Slovenec sem s predhodnika) ter Khan in Barbi vedno znova zadenejo v živec sleherne »slovenceljske« boga boječe dušice. N'toko tako ostaja eden zadnjih branikov pred totalno pobebavljenostjo in patetičnim patriotizmom slovenske glasbene scene. Pohvalno. Ocena: 7,3 |