Bajta Kšajtni Muzika David Gilmour - On an Island (2006)

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Leposlovne objave

  • Primož Karnar - Slovenc naj bo!


  • Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla - 3.del


  • Nina Retko - O grehu in pokori
  • Katja Martinčič - Č-B ples

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica
David Gilmour - On an Island (2006) PDF natisni E-pošta
Prispeval Jernej Prodnik   
Ponedeljek, 28 Julij 2008 04:00
David Gilmour - On an Island (2006)Skoraj natanko dvaindvajset let po albumu About a Face, ki je izšel zloveščega 1984, se je David Gilmour, ki je zagotovo najbolj znan po svojem delovanju v edinstveni skupini Pink Floyd, ponovno podal v solo vode. Rezultat je tretji album pod znamko David Gilmour, On an Island. Če vas morda mika slabo uro dolgo popotovanje na Davidov otoček, pa niste popolnoma prepričani, ali se vam splača kupiti vstopnico, leži odgovor pred vami. David nam na glasbenem lebdenju tako preko glasbe kot tudi preko besedil na albumu kaže optimizem in zadovoljstvo. Besedila so v veliki meri nastala v sodelovanju z ženo in skupaj nam hočeta zaupati, kaj je srž ljubezni, te osmišljevalke življenja, za katero se zdi, da se dandanašnji vedno bolj izgublja. Očitno je, da sta se sodelavca trudila, da ne bi izpadla klišejsko, a roko na srce je to včasih težko doseči. Še posebej, ko gre za teme, ki so bile povedane že vsaj tisočkrat, in to na raznorazne načine. Ponekod jima tako ne uspeva preveč dobro, kar poslušalcu tudi jasno pokaže, kdo je bil pravi genij za besedili in koncepti Pink Floydov v njihovem zlatem obdobju. Roger Waters in David Gilmour sta si močno različna. Njuna pogleda na glasbo, kaj bi le-ta morala sporočati, kaj je njen glavni namen ... Če Waters v besedilih (predvsem) novejšega datuma direktno politično agitira in skorajda prosi ljudi za razmislek ter spremembe, že pred leti pa se ni branil biti družbeno relevanten, se Gilmour v te vode ne podaja preveč rad. Nobenega razloga ni, da bi mu to zamerili, tudi sam je povedal, da je to njegov najbolj oseben album. To je on, njegova glasba, njegovo čutenje. Besedila so daleč od tega, da bi bila slaba, vseeno pa bodo ljubitelji Floydov imeli smešen priokus že slišanega.

Zapisati je treba, da ima pevec in kitarist ene morda največjih skupin vseh časov res veliko srečo, da njegov glas, v nasprotju z Watersovim, postaja iz leta v leto boljši. Vedno bolj žlahten glas in njegovo zorenje moram primerjati s Johnnyjem Cashem, ki je imel (vsaj po mojem mnenju) podobno srečo s plemenitenjem vokala. Čutna osebna besedila, ki jih v nekaterih pesmih krasijo še prelepi vokali Crosbyja, Nasha (Crosby, Stills, Nash and Young), Wrighta (''sočlana'' pri Floydih) in celo žene Polly, so z Gilmourovim glasom močna in izvedena s svileno gladkostjo obenem. Perfect match.

Dave ima še vedno sposobnost, da vas dobesedno ponese v svojo glasbo. Zmožnost, ki jo je imel že od nekdaj. Odpeljal vas bo na svoj otok in vam ga predstavil. Ob poslušanju lahko sanjavo zaplavate v drugo dimenzijo, zamišljeno, namišljeno potujete po neodkritih glasbenih sipinah, narišete lastno podobo Otoka, ki jih ustvari bodisi Davidovo vešče slikanje s kitaro bodisi njegov čudovit glas. Oboje, še posebej pa seveda zavijanje vratu pri kitari, še vedno obvlada v nulo, in brez problema se vam bo ob doživljanju albuma kdaj pa kdaj na usta prikradel zadovoljen nasmešek. Da je doživetje še boljše, poskrbijo že omenjeni sodelujoči glasbeniki, med katerimi je zagotovo potrebno omeniti vsaj še klaviaturista Phila Manzanero, ki je bil tudi koproducent albuma. Pomembno vlogo pa odigra tudi orkester.
 
Na žalost se rdeča nit albuma na nekaterih mestih pretrga, s tem pa tudi poslušalčevo popotovanje. Ne vem čisto točno, kaj je vzrok za to, se mi pa dozdeva, da so na albumu pesmi, ki v koncept samega albuma ne sodijo in so na njem le zato, ker morajo biti. Morda v prepričanju, da je treba zadovoljiti »fene«. Najbolj v nebo vpijoč primer tega se mi zdi komad Take A Breath, ki je sam po sebi dober, a na plati deluje kot tujek, ki le prekinja prvotno začrtano pot. Seveda je čisto možno tudi, da je to le moje izkrivljeno dojemanje plošče.

Gilmour nam je postregel z dobrim albumom, ki pa zagotovo ne bo premikal glasbenih meja in dojemanja glasbe. To tudi ni bil avtorjev namen. Dave je pravzaprav povsem upravičil pričakovanja in jih popolnoma pričakovano tudi ni presegel. Da ne bo potoval v bolj odprte (beri: eksperimentalne) vode in bo raje ostajal konvencionalen prdec, je lahko slutil vsakdo, ki je slišal, kaj je po odhodu Rogerja naredil s Floydi. Ljubitelji slednjih, še posebej seveda njihovih zadnjih dveh albumov, bodo plato kljub umirjenosti najbrž zagrabili z obema rokama (*kar se je z napadom na Billboardovo lestvico tudi uresničilo). Navsezadnje je od izida izvrstno prodajanega Division Bella preteklo že precej vode pod dravskim mostom.

Naj še tako zavijam in gnetem tale tekst, moram zapisati, da gre po vsej verjetnosti za najboljši solo izdelek izpod Gilmourjevih prstov. Poglavitno vprašanje pa je, ali vam je to dovolj?


Ocena : 6/10

 

Naključno iz Kšajtnih

Potopis: Iz Ljubljane do Prage, Berlina, Amsterdama in Pariza - 3.del
Rubrika: Potopis
Tretji del - AmsterdamTa del poti se je začel izredno razburljivo; kot že omenjeno smo bile ob čakanju na vlak za...
Potopis: Sicilija - molčeč skrivnosten kraj
Rubrika: Potopis
Bella Sicilija, kot ji pravijo Italijani, je največji otok v Sredozemskem morju in privablja veliko turistov na ogled mnogih kulturnih in...
Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla (18. del)
Rubrika: Leposlovne objave
Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmislaMnogo zgodb se tako trudi opredeliti čas, prostor dogajanja, natančno navesti...
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti