Bajta Bajtini projekti Lokalne volitve 2010 - članki Lokalne volitve 2010 - Marijana Cigala

Naključno iz intervjujev in kolumen

(Ne) voli!
Jernej Prodnik (*projekt Lopa) | Četrtek, 01 December 2011
Jernej Prodnik

"Takole imava torej. Štiri konjenike apokalipse, simbole vojne, smrti, kuge in lažne odrešitve. Malce karikiram, seveda, čeprav je res, da se kuga lahko tako hitro vrne prav zato, ker smo ljudje slepo prepričani, da smo jo že dokončno pregnali."

Bajtini projekti

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica


Ste še slišali,
pesem upora
?

ŽPZ KOMBINAT!

Kombinatke

Lokalne volitve 2010 - Marijana Cigala

Marijana Cigala1. Ozrite se skozi preteklost do prejšnjih volitev. Kaj je bilo po vašem mnenju v teh štirih letih storjenega dobrega in kaj slabega?

Pozitivno: v občini Dravograd se je v preteklem štiriletnem obdobju storilo veliko, predvsem dobrega. Največja investicija je bila izgradnja ČN v Svetem Boštjanu s kanalizacijo, zgrajena s pomočjo EU sredstev, sredstev MOP in SVRL ter občine.
Dokončali smo nadzidavo in obnovo OŠ Dravograd, obnovili OŠ Libeliče, delno popravili OŠ Šentjanž in zamenjali streho OŠ Trbonje. Zgradili smo nov gasilski dom z večnamensko dvorano v Črnečah in dokončali obnovo Zdravstvenega doma Dravograd. Zgradili smo zbirni center v Otiškem vrhu, začeli zapirati smetno jamo v Črnečah in pričeli z gradnjo koroškega centra za odpadke imenovanega KOCEROD skupaj z ostalimi koroškimi občinami. Zgradili smo glasbeni dom v Šentjanžu. Obnovili smo most na Robindvoru ter most na Velki in začeli graditi prizidek k Vrtcu na Robindvoru.
Obnovili smo prostore Rdečega križa, Gasilske zveze, Društva borcev in še nekaterih drugih društev. V dvorcu Bukovje smo uredili novo kulturno dvorano za Dravograjčane, prostore za JSRS, za Koroški pokrajinski muzej in za Zavod Dravit d.o.o., ki smo ga tudi na novo ustanovili. Na novo smo zasadili grajski park v Bukovju in v njegovi bližini obnovili spomeniško zaščiteno kapelo Matere sedem žalosti.
Popravili smo stanovanjski hiši na trgu št. 57, 50, staro blagovnico, »Bačevo« hišo ter obnovili fasado na občinski stavbi. Zgradili smo kolesarko Otiški vrh-Slovenj Gradec , številna parkirišča in sicer v Libeličah, v Šentjanžu pri OŠ, pri Zdravstvenemu domu v Dravogradu, pred Domom borcev v Šentjanžu, pod Gasilskim domom v Trbonjah, pred bloki na Meži in na Robindvoru ter zgradili parkirišče na mestu, kjer smo porušili staro »frizerijo« v trgu Dravograda.
Zgradili smo obvoznico za naselje Vič ter asfaltirali mnogo kilometrov cest: na Ojstrico, na Sveti Križ, proti Izaku v Dravogradu, na Sveti Danijel proti Uršniku, v Bukovski vasi proti Selam, v Šentjanžu proti kmetiji Konečnih, proti Selovcu v smeri Aldrijan, skozi Šentjanž, na Robindvoru proti Pečnikovim, na zgornji Meži proti Hudopisku, v novi in stari industrijski coni, na Viški cesti, od čistilne naprave proti Svetemu Duhu, od Beganta – Cvitrško sedlo, proti Duler-Pšeničniku na Gorčah, pri kovačevi ridi na Gorčah, na Robindvoru Bališ-Hleb, na ribiški poti v Dravogradu, cesto v Sveti Jederti in servisno cesto v Bukovski vasi, na Mariborski cesti …
S pomočjo države smo zgradili »Kovtrovo« krožišče, preplastili cesto v Libeliče in asfaltirali večinski del kolesarske steze v Trbonje.
Med pomembne investicije se šteje tudi polaganje optičnega kabla za širokopasovni internet v celotni občini Dravograd, katerega financira EU v višini 950.000€.Poleg naštetega smo financirali tudi več gasilskih vozil in sicer 3 cisterne, dva avta za prevoz moštev in en avto GVV1 za PGD Trbonje.Urejali smo tudi igrišča, tako nogometna (novo igrišče z umetno travo, košarkarsko in rokometno igrišče …) kot tudi otroška po celi občini. In še bi lahko naštevala …

Negativno: zaradi nasprotovanja posameznikov in svetnice občinskega sveta se je težko pričakovana obnova trga prestavila v letošnje leto. Z obnovo se bo pričelo po zagotovilih izvajalca 4. 10. 2010. Škoda je večplastna, lahko bi že imeli kvalitetno in funkcionalno urejen trg, kot vidimo pri sosednjih občinah, pa tudi zahtevan umik kolesarke iz trga osebno menim, da ni dovolj premišljen. Denar za izvedbo je bil lansko leto s strani države zagotovljen, upam da bo tudi letos.
Slabo je tudi to, da se vedno težje pridobivajo služnosti za zemljišča, ki so v privatni lasti (brez njih ni možno več začeti gradnje) in da se zahtevajo »enormno« visoke odškodnine.

2. Koroška se trenutno sooča z velikimi socialnimi težavami. Kaj lahko kot odgovorni v neki občini storite za reševanje teh problemov?

Občine lahko žal ljudem, ki ostanejo brez zaposlitve pomagamo le kratkoročno. Nudimo jim razne socialne pomoči ( plačujemo vrtec, stanarine, elektriko, vodarino, kanalščino, nabavo ozimnice, kurjavo, šolske zahtevke …). Dolgoročno mora za gospodarski razvoj poskrbeti država. V naši občini se trudimo ohranjati delovna mesta (preko svojih poznanstev pomagamo ohranjati zdrava jedra podjetij, prosimo za pomoč na Ministrstvu za gospodarstvo, pri predsedniku vlade in države, pri poslancih, poskušamo čim več občank in občanov, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, zaposliti preko javnih del …). Občina lahko podjetnikom zaenkrat pomaga še pri oprostitvi plačila za stavbno zemljišče.

3. Kakšno je vaše mnenje o nameravanem poteku hitre ceste skozi Koroško? Kako pomembna je hitra cesta za našo regijo?

Za razvoj regije je nujno potrebna dobra cestna infrastruktura, mislim na urejene cestne pa tudi železniške povezave, če je le mogoče (predvsem zaradi tovornega prometa in s tem ohranjanja cest). Sem za hitro cesto na Koroško, a ne za vsako ceno. Zgrajena naj bo tako, da bo čim manj uničila dolino ali je to s pomočjo predorov ali viaduktno po višje ležečih predelih izven doline ali samo do Slovenj Gradca … Finančna sredstva za gradnjo se morajo najti tudi za Koroško, če so se lahko zagotovila za gradnjo cest v drugih statističnih regijah. Merilo ne more biti le število prebivalcev …

4. Katera je prva in po vašem mnenju najnujnejša zadeva, s katero bi se morali ukvarjati v vaši občini?

Najnujnejše je zgraditi kanalizacijske vode in jih priklopiti na generalno čistilno napravo (že pridobljen denar s strani EU v višini 3 milijonov €), da bo dosežena 95% izkoriščenost čistilne naprave kot zahteva EU, sicer ji bo morala občina vrniti denar v celoti. Druga najpomembnejša zadeva so obnove in asfaltiranje cest po celi občini in tretja je izgradnja vodovodov. Potrebna je tudi večnamenska dvorana.

5. Neenotnost med koroškimi občinami večkrat zavira razvoj regije. Kako vi vidite trenutno sodelovanje in kako konkretno bi se ga dalo nadgraditi? Je rešitev morda pokrajina ali pa združevanje občin?

Občine si na splošno nismo neenotne. Sodelujemo kar v nekaj skupnih projektih in uspešno pridobivamo denar iz EU skladov preko RRA. Mogoče koga moti, da občasno prihaja do nesoglasij, kot na eni izmed zadnjih sej, zaradi organizacije KOCERODA ali pa kje bo središče regije in podobno, a gre le za občasne »muhe« posameznikov. Korošci znamo potegniti skupaj, tako so že večkrat poudarili odgovorni na Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani, saj smo med redkimi statističnimi regijami, ki nam je uspelo realizirati kar nekaj okoljevarstvenih, velikih projektov. Regionalizacija bi bila za razvoj super, a soglasja v državi za njeno uvedbo verjetno ne bo nikoli.

6. Turizem se večkrat navaja kot velika razvojna priložnost Koroške. Jo kot takšno prepoznate tudi vi, ali pa stavite na kaj drugega? Kako konkretno postopati, da bi dosegli razvojni potencial regije?

Turizem je prava reč. V naši občini intenzivno delamo na tem: dvorec Bukovje, splavarjenje, pomoli ob Dravi, kampi ob Dravi, kolesarske in tematske poti po celi občini, različni muzeji oz. zbirke v različnih KS, smučišče Bukovnik, kmečki turizmi …

7. Zakaj oziroma na podlagi česa sklepate, da imate ustrezne kompetence za tako odgovorno nalogo, kot je vodenje neke občine? Katera, bi rekli, je tista vaša osebnostna lastnost, ki garantira, da boste svoje delo opravljali bolje od ostalih kandidatov?

Delavnost, poštenost, dovolj volje, energije, političnih in gospodarskih izkušenj, znam prisluhniti ljudem in njihovim potrebam, pa tudi željam … V osmih letih sem se na področju javne uprave še veliko naučila, kljub temu, da sem to zvrst dela kar dobro poznala, saj sem bila osem let občinska svetnica. Rezultati mojega dela skupaj z upravo, svetnicami, svetniki, občankami in občani združenimi v društva, sekcije, različna združenja, v krajevne in vaške skupnosti so dobro vidni in pomenijo napredek za vse nas. Premoženje občine smo povečali iz 27 milijonov € na 47 milijonov € in še raste, proračun pa smo povišali iz 5 milijonov € na 11 milijonov €. Od 2004 do 2010 smo si pridobili 12,2 milijona € evropskih in državnih sredstev, v kratkem pričakujemo še odločbo Kohezijskega sklada za gradnjo vodovodov v vrednosti 7,6 milijona €. Za obnovo trga v Dravogradu, ki se že začenja, je država prispevala 1,9 milijonov €, Evropska unija 510.000 € sofinancerskih, za obnovo komunalnih vodov pa bo denar dodala občina.

8. Kaj menite o nezdružljivosti funkcij župana in poslanca? In kaj o zasedanju visokih položajev v gospodarstvu s strani oseb, ki hkrati vodijo neko občino? Nameravate županovati poklicno ali nepoklicno?

Županujem poklicno zaradi velikega obsega dela. Župan-poslanec ima veliko prednost pred ostalimi župani, zlasti pri pridobivanju finančnih sredstev in ravno v tem je bistvo, da se župani odločajo za državne volitve. Ljudje na visokih položajih v gospodarstvih, ki vodijo občino, so lahko izredno pozitivni, če so pošteni in delajo v smislu dobrega gospodarja za vse.

 

Zadnje objave na Bajti


images/stories/articles.jpg
Ponedeljek, 16 Maj 2016 20:07
kolegice.jpg
Torek, 10 November 2015 19:22
Natalija
Ponedeljek, 09 November 2015 11:15
risa_a5.jpg
Nedelja, 08 November 2015 10:51
TaborZdravihSol2015.jpg
Torek, 27 Oktober 2015 21:12
povabimmail.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:20
kks_logo.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:06
coverbringit.png
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 18:20
zborovske-mohorjan.jpg
Četrtek, 15 Oktober 2015 22:41
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti