Bajta Bajtini projekti Lokalne volitve 2010 - članki Lokalne volitve 2010 - Jožef Studenčnik

Naključno iz intervjujev in kolumen

Intervju: Zorye - vsak dan drug pogled
Robert Marin, foto: zorye.si (*projekt Lopa) | Sreda, 18 Januar 2012
Zorye

"Nekdo me je nekoč vprašal, kako lahko vsak dan pritiskam na ta aparat. Sem mu odvrnil, stari, poglej, saj tudi ti isto dan na dan drgneš po tekočem traku - bistvena razlika pa je v tem, da jaz vsak dan gledam nekaj drugega."

Bajtini projekti

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica


Ste še slišali,
pesem upora
?

ŽPZ KOMBINAT!

Kombinatke

Lokalne volitve 2010 - Jožef Studenčnik

Jožef Studenčnik1. Ozrite se skozi preteklost do prejšnih volitev. Kaj je bilo po vašem mnenju v teh štirih letih storjenega dobrega in kaj slabega?

Splošna ugotovitev je, da so se stvari odvijale prepočasi in z očitno zamudo glede na sprejete srednjeročne plane in letne plane. Na takšen potek je vplivalo več stvari: počasno urejanje dokumentacije, spremembe med izvajanjem in finančne težave. Odstopanja bi  lahko preprečili s pravilnim aktivnim projektnim pristopom vodenja investicij, za kar je dobro imeti ob sebi ali še bolje biti sam usposobljen za takšno delo. V tej zvezi lahko rečem, da je to tudi moje strokovno delovno področje, saj sem več kot deset let delal kot projektni inženir (vodja projektnih inženirjev) in tudi danes sem neprofesionalno v vodstveni vlogi v Inženirski zbornici Slovenije (Član UO IZS, predsednik UO MST IZS in član komisije za strokovne izpite). Poleg zamud je potrebno omeniti še, da je bila v večjih primerih projektna dokumentacija slaba in je vplivala na slabšo izvedbo, podražila izvedbo in dvignila stroške, kar že in še bomo plačevali občani po mesečnih položnicah (zlasti komunalnih storitev). Primeri teh projektov so: čistilna naprava, obnova vodovodne infrastrukture, zbiranje, razvrščanje in odlaganje odpadkov, asfaltiranje ceste v industrijski coni, vzdrževanje gozdnih cest, odstranjevanje dotrajanih objektov, ki kazijo izgled Dravograda, obnovitve šol (Libeliče,..), mrliška vežica Libeliče, ureditev cestne infrastrukture in kanalizacijskega omrežja Šentjanž, cesta in vodovod Vič, krožišče, semafor, mirujoči promet  itd.. Pri vseh nalogah, ki so se izvajale v tem štiriletnem obdobju, pa je potrebno navesti še, da je na izvedbo nalog poleg strokovnosti vplivalo še slabo komuniciranje z vsemi pomembnimi udeleženci v občini in navzven (sodelovanje občanov, pridobivanje sredstev od države in EU).  Kot zelo veliko pomanjkljivost preteklega dela pa ocenjujem premalo angažiranosti za naloge in pripravo celotnega okolja za spodbujanje gospodarsko - zaposlitvene dejavnosti v občini in v sodelovanju v regiji.

Kot dobro lahko rečem, da so se projekti vsaj izvajali ali so se vsaj pričeli izvajati in da je delno v izboljševanju javna komunalna infrastruktura. Tu mislim predvsem na to, da smo pričeli s sprejemanjem Evropskih standardov varovanja okolja. Seveda ta standard ne bo zastonj in ga bomo občani tudi višje plačevali, zato je nujno, da pričnemo z nalogami, ki nam bodo povečale prihodke, da bomo lahko tudi po tej plati stopili ob bok Evropi.

2. Koroška se trenutno sooča z velikimi socialnimi težavami. Kaj lahko kot odgovorni v neki občini storite za reševanje teh problemov?

Najbolje bi bilo, če bi to stanje v preteklosti s preventivo preprečili, ker pa tega nismo storili, je danes stanje v vseh Koroških občinah takšno, kot ga poznamo. Tega stanja v celoti posamezna občina ne bi mogla preprečiti. S sodelovanjem vseh v regiji, s pravilnim odnosom do naše lastnine, s poštenim in pravičnim delom in ne s političnim zapletanjem v gospodarske lobije, ki so pod krinko narodnega interesa »prihvatizirali« našo nekoč skupno lastnino, bi bilo stanje bistveno drugačno. Danes smo ostali brez lastnine in od propadlih tajkunov prevzeli še njihovo zadolžitev v podjetjih, kjer delamo.  Sodstvo, kot vidimo, do sedaj ni imelo moči, saj strankarska politika svojih ljudi pač ne bo pribijala na križ; za uspeh stranke je pomemben denar in s tem pride tudi oblast.   Z objokovanjem in stokanjem stanja ne bomo presegli, zato se moramo ustaviti, premisliti in načrtovati za prihodnost in sedaj delovati: takoj lahko pomagamo v obliki socialne pomoči (kar smo v primeru Prevent – z interventnim odlokom tudi storili), posredujemo na ministrstva in vlado za dodatno pomoč; tudi s sprejetjem interventnega zakona (kot je bil primer za Prekmurje - MURA), odpiranjem določenih javnih del (s področja urejanja okolja oz. skrb za okolje, pomoč ostarelim, organizacijo sezonskih priložnostnih del in podobno,…). Na daljši rok pa lahko in bomo stanje spremenili z  aktivnim pristopom za privabljanje investitorjev v občino in regijo, ter s pomočjo našim študentom za odpiranje Spin of podjetij (inovacij, diplomskih del v povezavi z novo tehnologijo ali izdelkom, podiplomski študij v povezavi z podjetništvom, itd…).

3. Kakšno je vaše mnenje o nameravanem poteku hitre ceste skozi Koroško? Kako pomembna je hitra cesta za našo regijo?

IIzboljšanje prometne povezanosti je eden temeljnih razvojnih momentov, ki je velikega pomena tudi pri privabljanju investitorjev, seveda v povezavi z ostalimi spodbudami za razvoj podjetništva in obrti (kratki postopki za odpiranje dejavnosti, pripravljen prostor za izvedbo investicije oz. postavitev podjetja, nizke dajatve, nizki komunalni stroški, cene zemljišč, ustrežljiva uprava,…). Po tej logiki je hitra cesta zelo pomembna, lahko pa ima tudi slabe strani. Te se lahko s pravilnim pristopom omilijo - tu mislim na degradacijo prostora. Hitra cesta, ki bi jo umestili po sredi mislinjske doline ob Mislinji, bi prostor preprosto razmejila na dve območji z medsebojno slabo povezanostjo, porabili bi skoraj ves ravninski del doline, omejili bi prostor za nove dejavnosti oz. celo zasedli bi prostor obstoječim gospodarskim subjektom. Skratka s tako traso bi zmanjšali prostor tistim, ki bi jim v osnovi naj bila namenjena, to je  gospodarstvu. Nujno je traso ceste umestiti višje: v in ob hrib tako, da doline čim manj obremenimo. To nalogo bodo morali v naslednjem mandatu opraviti Koroški župani. V samem Dravogradu pa bo potrebno doseči razbremenitev prometa skozi trg z obvoznico.

4. Katera je prva in po vašem mnenju najnujnejša zadeva, s katero bi se morali ukvarjati v vaši občini?

V danem trenutku je NUJNO postaviti na prvo mesto ureditev kanalizacijskih vodov do čistilne naprave. Zaradi napak sedanje uprave, je namreč celoten projekt bil speljan nestrokovno in pomanjkljivo in moramo takoj po volitvah te stvari urediti, da ne bo prepotreben denar za občino Dravograd izgubljen, ker ga bomo morali zaradi neizpolnjevanja zahtev EU vrniti.
Za naprej moramo pripraviti kvalitetne projekte za pridobitev državnih in EU sredstev. Prepričan sem namreč, da lahko razmišljamo o razvoju samo s ciljno usmerjenim pristopom, vse drugo je cepetanje na mestu. V občini Dravograd si želimo in zaslužimo razvoj!
Kot tretje menim, da moramo urediti prostorske plane in na ta način zagotoviti pogoje za širitev obrtne in industrijske cone, ter za gradnjo stanovanj. Ta usmeritev je seveda v tesni povezavi s prejšnjo, pomeni pa tudi sodelovanje z drugimi koroškimi občinami.

5. Neenotnost med koroškimi občinami večkrat zavira razvoj regije. Kako vi vidite trenutno sodelovanje in kako konkretno bi se ga dalo nadgraditi? Je rešitev morda pokrajina ali pa združevanje občin?

Prestižno ravnaje posameznih županov koroških občin ne vodi Koroške v razvoj, ampak v stagnacijo oz. kar v nazadovanje. Ta zgodba se vedno dogaja takrat, ko gre za večje projekte, ki imajo za Koroško dolgoročne učinke oziroma ko gre za denar, ki ga namenja država našemu razvoju. S prestižnim ravnanjem poskušajo župani povzdigniti svoje zasluge in pomen, zgodi pa se, da potem vsi čakamo na državo, ki pa se izgovarja na nedorečenost med župani in na ta način pridobivamo sredstva z večjo zamudo ali zadeva celo propade in država v vsakem primeru na ta način prihrani denar.

Pri sodelovanju županov vidim več ovir in sicer rivalstvo med koroškimi mesti (Ravne – Slovenj Gradec), politična orientiranost posameznega župana (strankarska pripadnost- nasprotovanje drugi stranki), slaba strokovna obravnava obravnavane teme (politično sprejemanje rešitev) in tako naprej. Vse navedeno in delni napotki od lastnih občanov  vodijo županjo - župana v svojo edinstveno odločitev in pridobimo skorajda, kar dvanajst rešitev za Koroško prav gotovo pa nekaj variant.
Seveda je potrebno poudariti, da so tudi situacije, ko pa je nujno nasprotovati izvedbam države. V teh primerih bi moral biti nastop vseh županov enovit oz. najbolje skupen.

Rešitev vidim v tem, da problem obravnavajo župani skupaj, skupaj izberejo strokovnjake, ki jim bodo predlog obdelali iz vseh vidikov in jim predlagali skupno rešitev, ki jo naprej zastopajo vsak v svoji sredini in potem navzven do tretjih. Mogoče za vsak primer izberejo izmed sebe zastopnika za Koroško in to tistega, ki mu je materija mogoče strokovno pisana na kožo. Ko iščemo skupno rešitev mora vsak župan zasledovati cilje, ki jih pri rešitvi naloge oz.  problema pričakuje njegova občina.

Neka nova organizacijska oblika  Koroške - Koroških občin lahko nekaj malega pozitivno prispeva k reševanju, vendar po mojem to ni ključen problem. Pokrajina ali združenje občin je stvar splošne politike. Menim, da moramo iskati takšno rešitev, ki bo čim cenejša; v tem primeru se vsekakor bolj nagibam k združenju kot k formalni pokrajini ali regiji, vendar je odločanje o organizacijski obliki potrebno na mnogo širšem nivoju, kot pa je samo vprašanje sodelovanja koroških županov.

6. Turizem se večkrat navaja kot velika razvojna priložnost Koroške. Jo kot takšno prepoznate tudi vi, ali pa stavite na kaj drugega? Kako konkretno postopati, da bi dosegli razvojni potencial regije?

Turizem je v globalnem svetovnem merilu največja gospodarska panoga.  Da bomo na tem področju uspešnejši moramo pripraviti infrastrukturo, turistične objekte, tržni nastop, pripraviti ljudi in spremeniti miselnost. Turizem je več kot naravno okolje oz. naravne danosti, lepota krajine, Drava, Peca, Koroški kmetje, kulturni, muzejski objekti itd. Če želimo v turizmu uspeti, si moramo postaviti cilje, prepoznati, kaj si res želimo in kaj bomo za to naredili. Turizem je več kot samo gradnja gostinskih objektov s posteljami (to smo v Dravogradu v Traberg centru že enkrat zavozili).
Menim, da turizem vsekakor je perspektiva. Glede na naše navade, delovno usmerjenost, splošno usposobljenost je po mojem mnenju ena od pomembnih gospodarskih področij, ki jo je treba previdno umestiti v prostor občine v povezavi z vsemi sosednjimi občinami to stran in onstran meje in uspeh bo prišel po korakih. Pridobiti moramo renome, najbolje v sodelovanju s tistimi, ki so na tem področju že uspeli (naši rojaki na avstrijskem Koroškem). Turizem vidim, kot dopolnilo ostalim gospodarskim dejavnostim. Najprej lahko dosežemo učinke na področju kmečkega turizma, zimsko športnega turizma splavarjenja, kolesarstva, planinstva, taborništvo, jahanja,…

Mogoče poimenujemo našo blagovno znamko KOROŠKI BISER;  to znamko bi lahko pridobil le tisti turistični subjekt, ki bo izpolnjeval izbrane nujne vstopne pogoje. Po izpolnitvi pogojev bi poleg svojega naziva posedoval v naslovu znamko KOROŠKI BISER. 

7. Zakaj oziroma na podlagi česa sklepate, da boste svoje delo opravili bolje od ostalih kandidatov? Katera, bi rekli, je tista vaša osebnostna lastnost, ki garantira, da boste svoje delo opravljali bolje od ostalih kandidatov?

Zaradi velikih izkušenj v gospodarstvu in politiki, primerne strokovne izobrazbe in sedaj z nestrankarsko opredelitvijo. Politične izkušnje sem pridobival  od šole do danes. Bil sem član vodstva mladine na fakulteti, član terenskega odbora Selovec, član Sveta krajevne skupnosti Šentjanž, član občinskega Sveta Dravograd, poslanec prvega demokratično izvoljenega parlamenta Slovenije v pomladni koaliciji DEMOS, član najrazličnejših odborov in komisij pri opravljanju prej navedenih funkcij z najpomembnejšo nalogo (predsednik Mandatno imunitetne komisije zbora združenega dela v takratni skupščini Slovenije). Dvajset let sem bil  član pomladne stranke - sedaj Slovenska demokratska stranka.. Zaradi slednjega sem tudi nestrankarski kandidat in tako tudi prost pri odločanju in vezan le na zakone in obveze do občank in občanov in ne  ščitenju, varovanju in zagovarjanju tez liderjev strank.
V gospodarstvu sem do danes opravljal najrazličnejše strokovne in vodstvene naloge:  kot projektni inženir sem vodil projekte, bil vodja projektnega biroja v Železarni Ravne, član uprave Železarne Ravne, član uprave in tehnični direktor Metal Ravne, direktor Jeklolivarne, direktor STO, direktor Sistemske tehnike Viator & Vektor, direktor proizvodnje ST Armas. Ob tem sem izvajal še vzporedne zadolžitve: član UO na GZS za kovinsko in kovinsko predelovalno industrijo in livarstvo Slovenije, član UO SME Union Slovenije (združenje za mala in srednja podjetja Slovenije v okviru Evropskega združenja), član NS Komunalnega podjetja Dravograd, član UO IZS in skupščine (Inženirska zbornica Slovenije), predsednik UO MST (matična sekcija inženirjev tehnologov) v IZS, vodja najrazličnejših projektov v Železarni Ravne in njenih družbah in tudi vodja gradbenega odbora za izgradnjo telefonije v Šentjanžu.

Po izobrazbi sem univerzitetni inženir metalurgije in materialov, specialist za management in dodatno imam  državni izpit za odgovornega projektanta, za odgovorno vodenje investicijskih del, nadzor investicij in revidiranje projektov. Z izobrazbo in strokovnim znanjem pokrivam poznavanje materialov, projektno investicijsko vodenje, splošno vodenje še posebej kriznih razmer (Specialistični študij na ekonomski fakulteti v Ljubljani z specialističnim delom iz kriznega managementa). Menim, da so to osnove na katerih se da dobro voditi občino.
Ko pa k vsemu naštetemu dodam, da me v življenju vodijo osebne vrednote kot so: poštenje, pravičnost, delo, solidarnost,.. je to še toliko večji garant, da lahko skupaj trend razvoja spremenimo!

8. Kaj menite o nezdružljivosti funkcij župana in poslanca? In kaj o zasedanju visokih položajev v gospodarstvu s strani oseb, ki hkrati vodijo neko občino? Nameravate županovati poklicno ali nepoklicno?

Človek lahko uspešno opravlja omejeno število nalog, nikakor pa ne dveh zelo zahtevnih hkrati. Zato ne podpiram hkratnega opravljanja funkcij župana in poslanca (časovno prekrivanje dela in navskrižje interesov), prav tako ne podpiram hkratnega vodenja gospodarskih subjektov in županovanja. Mogoča je udeležba v raznih odborih, društvih, interesnih skupinah na področjih, ki ne posegajo v navskrižje interesov.



*Dne 3. 10. objavljena posodobljena verzija odgovorov, ki poleg nekaterih sprememb pri posameznih odgovorih vsebuje tudi poprej manjkajoče vprašanje (št. 4). Kandidat je namreč za objavo poslal napačno, t.i. delovno verzijo odgovorov, in se bralcem zato tudi opravičuje.

 

Zadnje objave na Bajti


images/stories/articles.jpg
Ponedeljek, 16 Maj 2016 20:07
kolegice.jpg
Torek, 10 November 2015 19:22
Natalija
Ponedeljek, 09 November 2015 11:15
risa_a5.jpg
Nedelja, 08 November 2015 10:51
TaborZdravihSol2015.jpg
Torek, 27 Oktober 2015 21:12
povabimmail.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:20
kks_logo.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:06
coverbringit.png
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 18:20
zborovske-mohorjan.jpg
Četrtek, 15 Oktober 2015 22:41
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti