Moj mir |
![]() |
Prispeval AnonimNica |
Torek, 29 April 2014 12:30 |
Prelomim se v obljubo, kot vzbujen fragment. Spajati prepozne prej in prehitre potem v (za)časno, Vzdržim se v obljubi, kot predrugačen svet. ----- Kje se srečamo kot misel? Kje se nagne čaša v lok do dna?
Kje se srečamo kot dejanje? Kje se robovi zrahljajo v enostaven krog? ----- Odsotnost
prihajajočih sonc, senc in spominov, in luna se kotali v debelem soju preko trav.
----- Do kod sega minljivo ----- V smeh me spremljaš, ko nenadoma ustaviš gib, Navzočnost je mehka tišina tistega, ki ve za glas. |