Bajta PR' NAS KULtura Vrtovi - instalacija keramike in cvetja (FOTO)
Vrtovi - instalacija keramike in cvetja (FOTO) PDF natisni E-pošta
Prispeval Uredništvo Bajte, foto: Dobran Laznik   
Četrtek, 26 Junij 2014 18:49

Instalacija keramike in cvetja

V petek, 20. junija 2014, na predvečer poletnega sončnega obrata smo v razstavišču knjižnice imeli poseben dogodek. Na ogled smo postavili instalacije, vrtove, ki sta jih 'zasadili' Ana Haberman, ustvarjalka v keramiki, in Simona Vončina, ki ji je priljubljeno izrazno sredstvo cvetje in materiali iz narave.

Vrtovi naslovna

Za zvočno kuliso dogodka sta poskrbela glasbenika Jure Praper (kitara) in Matjaž Mlakar (saksofon). Ob odprtju pa je spregovorila Milena Zlatar, umetnostna zgodovinarka in kustodinja.

'Vrtove' lahko do srede julija obiščete v razstavišču Koroške osrednje knjižnice.

VRTOVI ANE HABERMAN IN SIMONE VONČINA

Subtilni prepleti posodic in cvetja je postavitev položena na tla iz marmorja, na steklene podstavke pravokotnih oblik ali visi kot pajčevina iz stropa, kakršno sta si zamislili ustvarjalki,  v keramiki Ana Haberman, v cvetnih aranžmajih pa Simona Vončina in z njo naselili galerijo Koroške osrednje knjižnice na Ravnah na Koroškem.

Na predvečer poletnega solsticija, ko stopamo v poletje in je dan najdaljši, nas je njun sanjski vrt povabil v notranje svetove, v svetove naše duše. Sivine posodja, katerih teksture odsevajo v vodi, dajejo nežnim cvetovom in bilkah poudarjene pomene. Pravijo, da je človek siv sredi barvnega sveta in zato je njuna postavitev narejena po meri človeka. Le znati jo moramo brati v smislu zahtevne ikonografije, ki jo izrisujejo plitve posodice napolnjene z vodo in visoke vaze, iz katerih izrašča živo šibje in jih preplete med seboj. Stene predmetov so iztanjšane, da je čim več notranjega (ne)prostora, saj v votlosti - pravzaprav v tej breztelesnosti in zračnosti - lahko izstopa kromatična sfera sivin in zemeljskih barv, ki udejanja njuno poetiko. Vizualizacija predmetov, ki so forme in hkrati praznine, dopolnjene  s cvetovi, travnimi bilkami in živim vejevjem, je njun metafizični in mistični vrt.  Je kot vrt iz Visoke pesmi, tisti srečen in pomenljiv kraj, ki nastopa v sanjah.

Njun nagovor in ideja postavitve nas ne moreta pustiti ravnodušne, ob pravšnji zvočni kulisi, pa je bila likovna postavitev še prepričljivejša.

Milena Zlatar

 

Najbolj brano iz KULture

Bajtin referendum

Ste danes dobre volje?
 
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti