Bajta
KULtura


Umrl je Janez Gradišnik PDF natisni E-pošta
Prispeval Uredništvo Bajte, foto: wikipedia ("fair use")   
Sobota, 07 Marec 2009 13:48
Janez Gradišnik
V 92. letu starosti je pred dvema dnevoma umrl pisatelj, prevajalec, jezikoslovec in Prešernov nagrajenec Janez Gradišnik, rojen leta 1917 v Mežiški dolini.

Gradišnik se je rodil 22. septembra proti koncu prve svetovne vojne na Stražišču pri Prevaljah. Študentska leta je preživljal v Ljubljani, kjer je tudi dokončal študij na Filozofski fakulteti.

Literarno pot je začel kot sodelavec medvojne krščanske revije Dejanje, svetovno nazorsko pa je bil blizu krščanskim socialistom in Edvardu Kocbeku, zaradi česar je bil kasneje znan tudi kot eden izmed redkih pričevalcev o delu znanega pisatelja, pesnika in politika. Med drugo svetovno vojno je bil dve leti v nemškem ujetništvu, spomladi leta 1945 pa je krajši čas preživel še v ustaškem zaporu v Zagrebu. S koncem vojne je dobil zaposlitev na ministrstvu za Slovenijo v Beogradu, zatem pa je do leta 1952 prevzel urednikovanje pri Državni založbi v Ljubljani. Svoje delo je nadaljeval kot svobodni književnik.

Napisal je nekaj zbirk novel in mladinskih del, najbolj znan pa je po svojem delu pri jezikovnih vprašanjih ter izrednem prevajalskem opusu. Po njegovi zaslugi so bila prevedena dela iz angleške, francoske, nemške, ameriške, avstrijske, ruske, poljske, danske srbske in hrvaške književnosti. Prevajal je literarna dela Hemingwaya, Kafke, Londona, Manna, Musila, Huxleya, Bölla, Hesseja, ..., verjetno najbolj znan pa je njegov prevod Joyceovega Uliksesa, za katerega je leta 1969 dobil tudi nagrado Prešernovega sklada. Število prevedenih naslovov se ustavi pri številki večji od tristo, sestavil pa je tudi Slovensko-nemški in Nemško-slovenski slovar.

Poleg nagrade Prešernovega sklada je leta 1987 dobil tudi Sovretovo nagrado za življenjsko delo, lani pa je kot prvi prevajalec prejel tudi veliko Prešernovo nagrado. U
 
Revija pevskih zborov PDF natisni E-pošta
Prispeval Jan Küzma   
Petek, 06 Marec 2009 08:35

Včeraj so se na Prevaljah v Družbenem domu predstavili pevski zbori na reviji pod imenom Od Pliberka do Traberka. Dotična pevska revija in druženje pevcev ima že več letno tradicijo, tokrat se je odvila pod številko 42. Pevski zbori se bodo predstavili še na štirih koncertih v sklopu tega srečanja. Tako jih bo moč videti v Kulturnem domu Pliberk 7.3. ob 19.30. Prav tako bodo s petjem napolnili dvorano Črnjanskega kulturnega doma in sicer 12.3. ob 19. uri. Ogledali si jih boste lahko tudi v Dravogradu v tamkajšni osnovni šoli, kjer bo koncert 13.3. ob 19. Zadnja priložnost za ogled revije pa bo 14.3 ob 19.00 pri Kovaču na Obirskem. Oglejte si nekaj utrinkov s koncerta na Prevaljah.

Šentanelski pavri
Šentanelski pavri, pod vodstvom Mitje Šipka so se predstavili prvi.
 
Solzice
Kot druge so se predstavile Kotuljske pevke Solzice.
 
Koledniki
Najmanjša druščina na odru so bili Ravenski koledniki KD Svitanje.
 
ŽePZ Korošice
Upokojenke iz Ravenskega društva se združujejo pod taktirko svojega zborovodje v pevski zbor Korošice.
 
Mežiški knapi
Marko Kavtičnik je vodja moškega pevskega zbora Mežiški knapi.
 
Goršek Štefan-Čaki
 Barve Šentjanža so zastopali pevci pod imenom Goršek Štefan-Čaki.
 
Markovič Kristl-Mato
 Edini mešani pevski zbor na reviji pa so bili Črnjani Markovič Kristl-Mato.

Več fotografij lahko najdete v Albumu.

 
Kritika kritike PDF natisni E-pošta
Prispeval Ana Pisar, foto: Jernej Prodnik   
Sreda, 04 Marec 2009 17:26

Na torkovo pozno popoldne, 3. 3. 2009, se je odvilo še zadnje predavanje v sklopu predavanj Platon za začetnike, ki so jih sooblikovali Gimnazija Ravne na Koroškem, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika in filozofsko društvo Zofijini ljubimci.

Tokratni predavatelj dr. Bojan Borstner si je predavanje zamisli nekoliko drugače, saj nismo bili deležni kritike Platonove filozofije, kot bi glede na naslov predavanja pričakovali, ampak je kritiziral Popprovo kritiko Platona, torej podal kritiko kritike Platonove filozofije.

Bojan Borstner, predavanje o Platonu.

Pojasnil je, da Popper ni razumel Platona oz. ga je razumel na svoj način, zato se mu kritika ne zdi upravičena. Označil jo je kot primer slamnatega moža in ne Platonovih misli. Ob tem se je dotaknil tudi Popprovega ustvarjanja in razložil kontekst Platon-Popper.

»Skozi Popprovo kritiko na temnem nebu sveti Periklej,« so bile uvodne besede predavatelja v natančnejše razlaganje Periklejevega govora, v katerem zelo neposredno opiše demokracijo in razlaga o Atencih. Ti so v strahu spoštljivi do zakonov, za razliko od bolj robatih in kmečkih Špartancev veliko bolj gosposki, ljubijo lepo samo po sebi kot tako, zato niso potratni; ne iščejo ugodja. Ljudje v Atenah ljubijo znanost, usmerjeni so v dejavnosti, ki niso gospodarne, a niso pomehkužene. Za razliko do svojih sosedov atenski vojaki reagirajo sami. Atenci verjamejo v enotnost misli in delovanja. So ljudje, ki so srečni, ker posedujejo pogum (Periklej govori o vojaškem pogumu) in ker so svobodni. Ravno tu je tema prešla na razpravljanje o svobodi v različnih kontekstih.

Iz fotogalerije:

Kritika Platonove filozofije, Foto: Jernej Prodnik Kritika Platonove filozofije, Foto: Jernej Prodnik Kritika Platonove filozofije, Foto: Jernej Prodnik Kritika Platonove filozofije, Foto: Jernej Prodnik Kritika Platonove filozofije, Foto: Jernej Prodnik Kritika Platonove filozofije, Foto: Jernej Prodnik

V tej točki se je dr. Bojan Borstner ustavil pri definiciji svobode posameznika, svobode družbe in razmerju med njima. Pojasnil je tudi problem svobode pri Platonu predvsem v kontekstu svobodne izbire.  

Tako kot vedno doslej se je predavanje sklenilo z vprašanji iz publike in ker je bil tokratni odziv bolj mlačen, je profesor filozofije na ravenski gimnaziji Andrej Adam (ki je zaslužen za ta »mali simpozij« o Platonu) pojasnil, da je kritika Poppra v nekaterih točkah vendarle upravičena. Tako se je sledeča razprava zavlekla vse do sedme ure, ko smo od sedenja in težkih mislih bili že povsem izčrpani in kot takšni zapustili Kuharjevo dvorano. 

Več fotografij lahko najdete v Albumu.

 
Trubadurji z navdihom z Irske PDF natisni E-pošta
Prispeval Jernej Prodnik   
Nedelja, 01 Marec 2009 22:40

Vedno polni presenečenj in zmeraj zabavni Terrafolk so še drugič v manj kot treh letih obiskali mežiški Narodni dom in ga znova napolnili skoraj do zadnjega kotička. A če bi za koncert, ki se je odvil ob koncu leta 2006 lahko zapisali, da je navdušil predvsem z virtuoznostjo in uigranostjo, so tokrat muzkonterji presenečali z trubadurskim dvorjenjem, skoraj nastopaštvom, zabavljaštvom ter vključevanjem vokala.

Terrafolk v Mežici

Dobitniki prestižne BBCjeve nagrade World Music po izboru občinstva, ki jo je prvi prejel bolgarski virtuoz na klarinetu Ivo »Aga« Papazov, so pripravili skoraj popolnoma drugačen šov kot prvič, ko so obiskali Mežico, s seboj pa so znova imeli gostjo. Prvi koncert je popestrila violinistka Anja Bukovec, tokrat pa je prisotne navdušila prav tako violinista, a obenem tudi izvrstna vokalistka, Una Palliser.

Simpatična Irka, katere stas in glas je dopolnjeval nadvse mehkoben zvok violine, je med drugim zapela pesem Still Resist the Storm, ki je bila v zadnjem času precej predvajana tudi po slovenskih radio postajah, kar je za skupino na žalost (ali pa na srečo) sicer prej izjema kot pravilo.

Palliserjeva, ki sodeluje s skupino že nekaj časa, se je Terrafolku pridružila na slovenski turneji ob izidu novega albuma Full Circle, ki so ga predstavili v enajstih mestih (včeraj so turnejo zaključili s koncertom v Novi Gorici). Obiskovalci v Mežici so torej po svoje bili privilegirani, skupina pogosteje kot doma koncertira po tujini in na svojih potovanjih ponavadi prekrižari celotno Evropo.

Kljub drugačni set-listi in morda celo pristopu, h kateremu je nedvomno prispevala tudi trubadurska pojavnost, bistvo Terrafolka nekaterim menjavam navkljub (h Kataleni je pred leti pobegnil izvrstni Boštjan Gombač, sicer soustanovitelj benda) ostaja skozi leta isto. Uporabljanje zvokov, melodij in vplivov iz vseh možnih vetrov in navidezno nekompatibilnih lokacij, ki jim obenem izkazujejo izjemno spoštovanje ter po malo kar ironizirajo njihovo klišejskost.

 

Iz fotogalerije:

Terrafolk obiskali Narodni dom v Mežici, Foto: Jernej Prodnik Terrafolk obiskali Narodni dom v Mežici, Foto: Jernej Prodnik Terrafolk obiskali Narodni dom v Mežici, Foto: Jernej Prodnik Terrafolk obiskali Narodni dom v Mežici, Foto: Jernej Prodnik Terrafolk obiskali Narodni dom v Mežici, Foto: Jernej Prodnik Terrafolk obiskali Narodni dom v Mežici, Foto: Jernej Prodnik Terrafolk obiskali Narodni dom v Mežici, Foto: Jernej Prodnik Terrafolk obiskali Narodni dom v Mežici, Foto: Jernej Prodnik Terrafolk obiskali Narodni dom v Mežici, Foto: Jernej Prodnik Terrafolk obiskali Narodni dom v Mežici, Foto: Jernej Prodnik Terrafolk obiskali Narodni dom v Mežici, Foto: Jernej Prodnik Terrafolk obiskali Narodni dom v Mežici, Foto: Jernej Prodnik Terrafolk obiskali Narodni dom v Mežici, Foto: Jernej Prodnik Terrafolk obiskali Narodni dom v Mežici, Foto: Jernej Prodnik Terrafolk obiskali Narodni dom v Mežici, Foto: Jernej Prodnik


Poleg tega, da Terrafolkovci radi vključijo kakšno melodijo iz risank naše in vaše mladosti, s katero radi privabijo na usta poslušalcev nasmešek, pa lahko z veseljem ugotovimo tudi, da Marko Hatlak ostaja navdušenec nad grandioznostjo in misterioznostjo Johanna Sebastiana Bacha ... Kljub zadnjim natolcevanjem in ne dvomimo grotesknim lažem, da gre njegovo izvenserijsko produktivnost pripisati ženi, pod čigar napisane note naj bi se prav rad podpisoval. S psihedeličnim parodiziranjem, ki najbrž nima kaj opraviti z njegovimi delinkventnimi dejanji, ga prav rad umesti zraven Družine Adams, kar lepo ponazarja tipično postmoderno zvokovno mineštro, ki jo skupina ustvarja pri večini pesmi.

Malce tatinski Terrafolkovci, ki izmaknejo kjer se le da, in iz tega naredijo svojo kraljevsko pojedino na kateri se zabavajo in veselijo brez prestanka, s Kataleno ostajajo med najboljšimi koncertnimi imeni, ki jih ima za ponuditi slovenski glasbeni prostor. Če ste jih tokrat zamudili, vam toplo priporočam, da jih naslednjič ujamete, vsako rajanje z njimi je nova poslastica.


Bojan Cvetrežnik: »Menjamo, da nam ni dolgčas«

Danes v Mežici niste igrali prvič, vendar nazadnje ste imeli čisto drugačen set kot pa danes. Redno menjate svoje nastope zato, da zadovoljite publiko?

"Mi se predvsem trudimo, da nam ne bi bilo dolgčas (smeh). Če bi ves čas igrali isti program, bi najprej nam postalo dolgčas in posledično tudi publiki. Zato pač delamo, kar nas trenutno razveseljuje in kar radi delamo."
Bojan Cvetrežnik v pogovoru za Bajto

Kako pa ste prišli skupaj z Uno Palliser, da nastopa skupaj z vami?

"Uno smo čisto slučajno spoznali na Edinburškem festivalu (Fringe, v Edinburghu na Škotskem, je eden izmed odmevnejših umetniških festivalov, op.a.) in potem smo jamali nekaj let ter se dobivali na različnih jam sessionih. Dve leti nazaj je v Mariboru na festivalu Glasbeni september, ki se sedaj imenuje Festival Maribor, gostovala z orkestrom. Potem pa smo jo lani povabili, da bi postala redna članica zasedbe Terrafolk za predstavo Full Circle, katere album tudi predstavljamo na tej turneji."


Imeli ste tudi precej velik koncert v Mariboru z lightshowom in pirotehniko, če se ne motim? Ali je bilo to kje drugje, videl sem samo posnetek po televiziji.

"Ne, to je angleška predstava, ki smo jo zaenkrat izvajali na Škotskem, v Angliji, Italiji ... Letos imamo v Franciji eno izmed ponovitev. Zaenkrat tega še nismo uspeli pripeljati v Slovenijo, ker so najbrž stroški preveliki.

To je drugače predstava angleške produkcijske skupine Full Circle, ki nas je povabila k sodelovanju, da naredimo za predstavo glasbo."



Kratek pogovor sva z Bojanom zaključila z iskanjem idej, na kak način sem omenjeni nastop povezal z Mariborom. Po globokem razmisleku sem le uspel ugotoviti, da sem ga videl na eni od mariborskih TV postaj, iz česar sem očitno sklepal, da je koncert najbrž bil izvajan v Mariboru.

Povprašal sem ga tudi o njihovi odmevni zgodbi z Ministrstvom za kulturo, ki jim je v lanskem letu odklonilo financiranje. Dejal je, da si niso želeli tako medijsko napihnjene zgodbe, kot je nastala, in da je obenem vesel, da niso eksistencialno odvisni od denarja ministrstva, saj bi se jim v nasprotnem primeru morali v večji meri prilagajati. Zaključim lahko z upanjem, da se že zavoljo vseh ljubiteljev glasbe to ne bi kdaj pripetilo.

Več o skupini Terrafolk lahko izveste na njihovi spletni strani, toplo pa vam priporočamo tudi obisk njihovega MySpace računa, kjer lahko poslušate nekaj njihovih pesmi, med drugim tudi omenjeno Still Resist the Storm. Če pa bi radi še več Irske, si preberite potopis.
 
V Dravogradu likovna kolonija PDF natisni E-pošta
Prispeval Jernej Prodnik   
Četrtek, 26 Februar 2009 20:10
Razstavljena dela iz likovne kolonije


Učenci desetih Koroških šol, med njimi dveh avstrijskih, so danes v Dravogradu sodelovali na Likovni koloniji otrok koroške regije. Šlo je za sedemnajsto kolonijo v
osnovni šoli Neznanih talcev Dravograd  zapovrstjo, na njej pa je sodelovalo 32 učencev z 9 pedagogi. Šolarji so na temo Črte in površine ustvarjali ves dopoldan, ob trinajsti uri pa je potekla uradna otvoritev razstave s kulturnim programom in podelitvijo priznanj.

Na koloniji, ki bo v avli šole na ogled približno dva tedna, so letos sodelovale naslednje šole: Mislinja, Podgorje, Razbor, OŠ Prežihovega Voranca, OŠ Ribnica na Pohorju, Dravograd, OŠPP Juričevega Drejčka, Hauptschule Lavamünd in pa Hauptschule Griffen. Podobno kot lani, ko je sodelovalo 13 šol, so tudi letos bile povabljene vse osnovne šole, teme v preteklih letih pa so med drugimi bile Prostor, Gibanje, v začetkih kolonije pa so ustvarjali tudi grafike.

Več fotografij lahko najdete v Albumu.

 
<< Začetek < Prejšnja 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 Naslednja > Konec >>

Stran 81 od 98
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti