Bajta
KULtura


Bretanska invazija PDF natisni E-pošta
Prispeval Jan Klančnik, foto: Saša Jelen, TIC Ravne   
Četrtek, 02 Julij 2009 23:02

Na Ravnah je bilo moč v sredo 1.7. v okolici nekdanjega Titovega doma (novega zvenečega vzdevka kulturni hram v zadnjih 18 letih še ni pridobil) slišati prav nenavadno govorico, ki je v teh krajih nimamo priložnosti pogosto ujeti. Za nastop v ravenskem kulturnem domu so se namreč v največje mesto na Koroškem pripeljali folklorni plesalci iz Francije, natančneje iz Bretanije, province na zahodu države. Da bi bila stvar še dodatno jezikovno začinjena, je del nastopa zaznamovala uporaba keltskih jezikov, ki so v tistem delu Evrope menda še vedno v uporabi.

folklorni plesalci iz Bretanije

Skupina plesalcev in glasbenikov, ki smo jih lahko občudovali v precej dobro zapolnjeni dvorani, je bila ustanovljena leta 1990 in vse od takrat se število članov veča. Mladi s podeželja se družijo ter zvesto sledijo svoji tradiciji, ki je ponavadi specifična za vsako vas posebej, plesi pa predstavljajo priložnost za druženje.

Kot povprečen Slovenec, ki ima o francoščini toliko pojma kot o reji škotskega goveda  (da o keltščini sploh ne govorim), sem iz prenovljenega stola kulturnega doma občudoval predvsem pisana oblačila ter dobro voljo nastopajočih, ki se kljub vročini niso dali motiti. Še ob koncu uro in pol dolge predstave so namreč delovali sveži kot na začetku.

Očitno je za celotno predstavo stala tudi zgodba, ki so jo zbranim v nekakšni polomljeni »Allo allo« angleščini tudi poskušali predstaviti.  Kljub podobnemu imenu je namreč Bretancem »britanščina«, ki so jo občasno uporabili za komunikacijo z občinstvom, povzročala težave. A ker štorija tako ali tako ni bila v ospredju, jim zbrani tega nismo zamerili.

Približno petindvajset plesalcev in plesalk je ob spremljavi manjšega orkestra (glej okvirček), pričaralo nekoliko nevsakdanji, a zato na zaspanih Ravnah toliko bolj dobrodošel dogodek. Škoda, da Koroško kulturno poletje traja le za časa najtoplejšega izmed letnih obdobij (morda bi se te dni kdo obregnil ob podatek, a dolgoletna vremenska statistika uporabljen pridevnik potrjuje!). In škoda, da ni bilo publike še nekaj več!
Orkester sta sestavljala tudi igralca Binioua (nekakšne »dude«) in Bombarda (klarinetu podobno glasbilo), dveh za Bretanijo značilnih inštrumentov.

 

 
Poezija + glasba = Franc&Roses PDF natisni E-pošta
Prispeval Barbara Žvirc   
Sreda, 01 Julij 2009 12:08
V okviru Koroškega poletja 2009, ki že peto leto zapored poteka v organizaciji JSKD OI Dravograd, JZ ŠKTM Radlje ob Dravi, KD Slovenj Gradec in KZK Ravne na Koroškem, se je  preteklo soboto v dvorani Kulturnega doma Slovenj Gradec zgodil koncert vokalno-instrumentalne skupine Franc&Roses. Ker je neusmiljeni dež zasedbi onemogočil izpeljavo koncerta v prekrasnem atriju graščine Rotenturn, jim je zavetje ponudila dvorana Kulturnega doma Slovenj Gradec, kjer se je zbralo številno občinstvo, željno zvrhanega odmerka mešanice poezije in glasbe.

Preplet mlade energije, navdušenja, talenta in edinstvenosti, ki jo v zasedbi Franc&Roses širijo kontrabasist Grega Kragelnik, violinistka Katja Smolar ter vokalistke Zala Krajnc, Katarina Slemenik in Zala Založnik (na tem koncertu se jim je pridružila še flavtistka Andreja Kragelnik), z energijo, unikatnostjo in  pogumom preizkušenega glasbenika in aranžerja Franca Vezele, se je zadrževal v dvorani ves čas koncerta.

Skupina Franc&Roses

Franc&Roses so v dobri uri in pol predstavili izbor 20 uglasbenih besedil iz svetovnega in slovenskega (bolj ali manj) uveljavljenega pesniškega korpusa, med katerimi je potrebno še posebej izpostaviti povsem svežo slovensko uršljansko poezijo, v čemer so, tako pravijo sami, zagotovo edinstveni. Tako smo lahko poleg Župančičeve Breze in hrasta, Zlobčevega Pobeglega otroštva, Soneta št. 130 Shakespearja, biblijske Visoke pesmi, Brechtovih Sliv in Menartove Coprnice, ki so jo zaigrali kot dodatek in vrhunec večera, slišali tudi uršljanske izbranke, ki se ljubiteljev poezije (in glasbe) v notni preobleki dotaknejo še intimneje in globlje.

Zasedba je leta 2007 nastala v okviru projekta SPUNK Slovenjegraške Gimnazije, danes pa jo, poleg že omenjene energije in edinstvenosti tako programa kot (i)zbranih ustvarjalcev (med najstarejšim in najmlajšim članom skupine je kar 34 let starostne razlike), odlikujejo samostojnost, neobičajnost ter odlična odrska prezenca.

Večglasno prepevanje je prav gotovo še ena izmed posebnosti zasedbe, menjavanje vokalistk, suvereni in nepogrešljivi inštrumenti pa le še pripomorejo k temu, da se skupina Franc&Roses vztrajno riše kot svetla zvezda na notne črte včasih tako oblačnega glasbenega neba Koroške.

Ob vsem naštetem, videnem in slišanem je rok trajanja skupine Franc&Roses neomejen. Dokler bodo rasla posebna besedila, energija in navdih, bodo rasli tudi Franc in rože. Ali kot pravi Vezela:«Oni so Franc, js sm pa Rose.«

 
Rokenrol pred Yagababo PDF natisni E-pošta
Prispeval Igor Ranc   
Nedelja, 28 Junij 2009 13:57
V petek se je v sklopu Yagafesta odvil rock večer, na katerem so glavno vlogo odigrali Velenjčani Šank Rock z močno podporo lokalnih Piksna. Navkljub slabim vremenskim obetom se je pred Yagababo zbrala več kot zadovoljiva množica ljudi.

Yagafest pri Yagababi.

Še ob devetih namreč vreme ni obetalo nič dobrega, saj je vsaj na Ravnah takrat še konkretno deževalo. Iz tega razloga je Bajtina dvojica tudi odlašala z odhodom proti Šentjanžu. Dež je naposled vseeno začel pojenjati, zato sva popila kar sva imela popiti, ter se odpeljala k Yagababi.

Okrog desete prave gneče na prizorišču še ni bilo, za nastop pa se je počasi pripravljala Piksna. Ena največjih koroških rock zasedb je pripravila dober repertoar z nekaj intermezzi znanih rock skladb, prizorišče pa se je med njihovim nastopom začelo polniti. Zdelo se je, da so se ljudje naravnost vsuli iz svojih proti-dežnih skrivališč in okoliških hiš.

Nebo se je iznenada, morda tudi zaradi vibracij iz zvočnikov, razjasnilo, zato so organizatorji pospravili vse večje marele, tudi tisto na tonsko mizo, kar bi lahko povzročilo težave ob ponovnem nalivu. Šank rock, staroste slovenskega rocka, so popolnoma napolnili mini-trg v Šentjanžu, kjer so po besedah vokalista, imeli tudi enega svojih prvih nastopov.

O Šank rock nima smisla zgubljati besed. Kot profesionalci so odigrali svoj repertoar, ki ga poznajo tudi tisti, ki omenjenega benda sploh ne marajo. Publika je delovala izjemno zadovoljno, podobno glasbeniki na odru. Vseeno pa imaš pri Šank rock občutek, da bi lahko povsem enake pesmi odigrali 20 let nazaj, pa se to nikomur ne bi zdelo čudno ali izvenserijsko. 

Sicer pa je Yagafest v svojih štirih dneh dogajanja povsem primerljiv z kakšnimi občinskimi prireditvami (Jesenska srečanja, Ravenski dnevi ipd.) s to razliko, da se dogaja na manjšem prostoru, z izključno zasebno pobudo, nedvomno pa gre (in bo šlo) za enega osrednjih dogodkov v Šentjanžu. 

Občutno preveliko fotografij nastopajočih in nekaj ostalih fotografij najdete v Albumu.

 
Začetek poletnega kulturnega dogajanja v Slovenj Gradcu PDF natisni E-pošta
Prispeval Uredništvo Bajte, foto: Tomo Jeseničnik   
Sobota, 27 Junij 2009 16:44
Z nastopom Pihalnega orkestra železarjev Ravne in skupine Halgato prejšnji petek na Ravnah se je otvorilo letošnje Koroško kulturno poletje. Slednje se je ta teden pričelo tudi v Slovenj Gradcu, kjer so najprej v torek nastopili  glasbeniki pihalnega orkestra Slovenj Gradec, čez dva dni pa se je na graščini Rotenturn odvil še muzikal AbbaMia.

Prireditvi sta potekali v atriju graščine Rotenturn

Pihalni orkester Slovenj Gradec je naslednik Mestne godbe Slovenj Gradec, ki je bila ustanovljena leta 1934. Med vojno godba ni delovala, leta 1947 pa je bila bila rehabilitirana s pomočjo Tovarne meril ter njenih delavcev in od takrat naprej deluje neprekinjeno. Orkester se je po letu 1980 intenzivneje pričel vključevati v širša dogajanja – revije, srečanja in tekmovanja. Pod taktirko različnih dirigentov je bil orkester vedno uspešnejši, največji napredek pa je dosegel pod umetniškim vodstvom g. Petra Valtla, ki orkester vodi še danes. Orkester je stalni udeleženec raznih revij in srečanj. Na 29. tekmovanju slovenskih godb leta 2009 je orkester prejel srebrno plaketo v najvišji koncertni težavnostni stopnji.

Pevke in pevci ženske skupine Nova in Mešanega komornega zbora Carinthia Cantat so pripravili glasbeni spektakel s priokusom sedemdesetih, ko je bil ansambel Abba na višku moči. V prvem delu koncerta se je predstavila ženska vokalna skupina Nova pod umetniškim vodstvom zborovodje Janje Kresnik. Drugi del koncerta pa je izvedel Mešani komorni zbor Carinthia Cantat, ki deluje od leta 1996. So prejemniki treh odličij z Naše pesmi v Mariboru..

Če ste prireditvi zamudili, vsekakor ne zgrešiti galerije, za katero je fotografije prispeval Tomo Jeseničnik.

 
Maj in knjige PDF natisni E-pošta
Prispeval Mitja Gruber   
Sobota, 27 Junij 2009 07:15

Knjige, foto: Gaspi (Flickr, CC)Za pretekli mesec (maj) smo zopet vzeli v pretres statistične podatke izposoje v koroških knjižnicah in prišli do podobnih podatkov kot za mesec marec (TUKAJ) in april (TUKAJ).  Zaradi dejstva, da proti koncu šole osnovnošolci in srednješolci nimajo več toliko obveznega branja je sedaj na lestvici najbolj izposojanih knjig samo ena slovenska knjiga (A.T. Linhart – Ta veseli dan ali Matiček se ženi).  Nesporna kraljica med koroškimi bralkami in bralci (po podatkih sodeč nič kaj drugače ni tudi drugod) je vsekakor še vedno Kathleen E. Woodiwiss, saj ima ta avtorica t.i. doktor romanov že tri mesece vedno vsaj tri svoje knjige med najbolj branimi, od tega je roman Pepel v vetru vseskozi z gromozanskim naskokom najbolj brana knjiga. Na žalost tudi ostalih devet (z izjemno Linharta) najbolj izposojanih knjig spada v isti žanr. Da bi prišli do prvega resnega romana, bi morala naša lestvica vsebovati kar precej več kot prvih deset knjig – nekje okrog 20. do 30. mesta bi našli Dostojevskega s svojo uspešnico Zločin in kazen in trenutno slovensko uspešnico Vojnovića (tudi letošnji nagrajenec za Kresnika) Čefurji raus!

Z veseljem in zanimanjem bomo spremljali v prihodnjih mesecih (junij, julij, avgust), ko bi naj na spored prišla t.i. plažna literatura, če se bo lestvica kaj spremenila.


 AVTORNASLOV KNJIGE
 ŠTEVILO IZPOSOJ
Kathleen E. Woodiwiss
Pepel v vetru
40
Kathleen E. WoodiwissZimska vrtnica
28
Julie GarwoodRazkošje časti
26
Danielle SteeleSestre
22
Kathleen E. WoodiwissNeuničljiva21
Julie GarwoodSkrivnost
21
Danielle SteeleDvorec
21
Julie Garwood Nevesta21
A.T. Linhart
Ta veseli dan ali Matiček se ženi 20
Ray KluunPride ženska k zdravniku20
 
<< Začetek < Prejšnja 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 Naslednja > Konec >>

Stran 71 od 98
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti