V petek, 4. marca 2011, je v Kuharjevi dvorani Koroške osrednje knjižnice doktorja Franca Sušnika Tomo Novosel predstavil svoj roman, naslovljen Normala utruja.

Roman oz. zbir kratkih zgodb se ponaša z izrazito teistično tematiko, saj opisuje muslimanski monoteizem »ter nekaj piv vmes«. Novosel sam je dejal, da njegova razlaga vere do potankosti ni preveč resna, prav tako ne preveč duhovita, vendar je tekom zgodbe vsekakor prisoten humorni ton, saj so sicer običajno teistične teme nezanimive. Gre torej za neke vrste dnevnik oz. zapiske, ko je Novosel preživel kar nekaj časa z muslimanskimi verniki. Sam pravi, da piše knjigo o tem, kako piše knjigo oz. bestseller. Pri tem se zaveda, da je nevtralnost pisca tako rekoč nedosegljiva, saj ima vsak svoje predsodke, še posebej kadar govorimo o veri – verovanju drugih.

Poleg intenzivnega preživljanja časa s tako bolj kot tudi manj radikalnimi skupinami muslimanov, je avtor romana prebral 25–30 knjig v bosanskem jeziku o muslimanstvu. Tekom predstavitve je poleg razlage ozadja, ki ga je pripeljalo do končnega izdelka (romana), razlagal tudi svoje poglede na izkrivljene predstave o muslimanih, ki nam jih po njegovem posredujejo mediji – tako je recimo opozoril na pogosto pojavljanje izraza muslimanski skrajneži, medtem ko sam še ni zasledil besedne zveze krščanski skrajneži.

Tekom preživljanja dni v krogu muslimanskih vernikov je doživel neljubo prigodo, ko je sedel na avtobusu, z dolgo brado in muslimansko čepico na glavi, pa je do njega pristopila Slovenka srednjih let ter mu pljunila pod noge in s tem izrazila njegovo nezaželenost. T. i. islamofobija je zanj pereč problem, ki zahteva več razprav in večje razumevanje ter odpravo ali vsaj omejitev predsodkov, kadar govorimo o muslimanih. Predvsem opaža manko adaptacij naši kulturi in pravi, da je vse na nas, da se stanje spremeni v pozitivni smeri – potrebno se je naučiti razmišljati »izven škatle« in podobno.

V romanu je Novosel skušal postaviti lik in ga pripeljati do spremembe mišljenja, pri čemer je bilo ključno vprašanje, ali je sploh mogoče spremeniti svoj jaz in se »premakniti«. Glede avtobiografskega pa pisec pravi, da se meša z fikcijo. Da sam sebi naredi uslugo je delež avtobiografskega opredelil na 50 % zgodbe. Kako mu to prepletanje uspe in na kakšen način skozi kratke zgodbe pripoveduje o muslimanstvu, njegovih privržencih in tistih, ki ga zavračajo, pa se prepričajte sami z branjem knjige.

Če vas zanima nakup lastnega izvoda knjige, se lahko obrnete na tomo(afna)selektor.si .

Fotogalerija