Bajta Zabava Kuhajmo z Vale Kuhajmo z Vale: Knoli

Naključno iz intervjujev in kolumen

(Ob)mejni prostori
Petra Lesjak Tušek, novinarka Večera | Četrtek, 13 Marec 2008
Petra Lesjak Tušek - (Ob)mejni prostori "Je mogoče razmišljati o kolektivnem dometu, mejah, vezanih na regionalno, koroško pripadnost, ali pa so tovrstna razmišljanja preveč posplo- šena? V kolikšni meri lahko geografski okvir, torej omejenost prostora, s katerim se posameznik identificira, omeji večdimenzionalnost njegove misli?"

Naključno poiskano iz Kšajtnih

Fotografski profil

Pasica
Kuhajmo z Vale: Knoli PDF natisni E-pošta
Prispeval Vale   
Sreda, 01 Februar 2012 21:36

Se jih še spomnite? Knolov? Mlečnih knolov? Mlečni knoli so bili v času resničnostnega šova kmetija, ko smo dobili našo Suzi in Srno, kar pogosto na jedilniku, predvsem za zajtrk. Najprej sem jih pripravljala brez jajc, ko pa je prišel še petelin Miha s svojim zborčkom kur, so bili takšni, kot se šika. Miša me je pri tem seznanila, da jim na Savinjskem rečejo mlečna župa, mlečna župa pa na Dolenjskem, kot je razložil Matej, pravijo juhi iz mleka in kumaric. Včasih je bilo bolje, da človek sploh ni razlagal, kaj kani skuhati, saj sem ugotovila, da le-tako vsi vse poskusijo in pojedo, če pa jim vnaprej poveš, kaj boš pripravil, dobijo v glavi neko čudno blokado s prepričanjem, da to kar kaniš pripraviti potem, ko si povedal iz česa bo, ni dobro in potem tega niti pod razno (razen redkih izjem – Damijana, Vesne in Simona) niso dali v usta in so ti že vnaprej povedali, da za sigurno ni dobro. Če si jih malo sprovociral, naj utemeljijo, kako lahko nekaj, česar v življenju še niso poskusili, proglasijo za ne-dobro, so bili takoj užaljeni in so te obtožili, da pametuješ in provociraš.

Se je pa zgodilo tudi, da si nekaj pripravljal, pa je med pripravo vletel še kdo, pogledal v lonec, vprašal kaj delaš in ti povedal, da ne delaš prav, ker on to dela čisto drugače in je tisti drugačen način pravi, tvoj pa ne. Potem si mu prepustil šporget in vse lonce na njemu ter bil nesramen, ker nisi pripravil obroka do konca. Ampak kakorkoli na koncu obračamo in povzemamo, se nas vseh 12 + 2 strinja, da smo blazno dobro jedli in da nikoli nihče ni bil lačen. Večina je sicer res shujšala, razen moje malenkosti, Vesne in Damijana, ki smo se eni bolj, drugi manj poredili, ker smo pač bili edini, ki smo pozobali vse, kar je bilo na mizi ponujenega ter tudi tisto, kar bi drugače pristalo na kompostu.

Knoli

Skratka, knole so imeli vsi radi, celo Vlasta, ki je bila najbolj izbirčna med vsemi. In ko sem oni dan razmišljala, kaj bi pripravila za pod zob, sem se odločila, da bodo to testenine v paradižnikovi omaki. Ravno sem dala lonec s slano vodo na štedilnik in vzela tehtnico, da bi v njej stehtala 200g testenin, ki jih pritiče pri nas na dve glavi po obroku, ko sem zlila krop stran, v tehtnico pa vsula 200g moke, strla 2 jajci, dodala žličko olja, osolila in zamesila v kompaktno testo. Odločila sem se namreč, da testenine pripravim sama. In medtem, ko je testo počivalo, pripravila še paradižnikovo omako. Na oljčnem olju sem popražila dve manjši šalotki, dodala dva stroka strtega česna in ko je zadišal dodala še dve žlički rjavega sladkorja, pomešala, zalila s paradižnikovo omako, dodala žličko mlete rdeče paprike, provansalska zelišča, osolila in pustila brbotati na majhnem ognju eno uro. Za paradižnikovo omako velja namreč pravilo – dlje kot brbota, bolj okusna je in če imate čas, jo pustite brbotati tudi do 3 ure, samo vmes jo malo pomešajte in po potrebi zalijte z jušno osnovo.

Ko je omaka zabrbotala se je v moji glavi že podilo kup vprašanj, kakšne testenine bi pripravila in na koncu sem se, ker imam rada bolj velike in trde testenine, odločila, da naredim gromozanske knole. Ko je slana voda zavrela, sem vzela mojo kepico testa, jo malo sploščila in nato natrgala knole. Tako natrgane knole sem malo pomokala, nato pa jih kuhala v slanem kropu tam 15 minut (če ne marate al dente testenin, jih kuhajte vsaj 25 min). Odcejene sem vrgla v paradižnikovo omako, dobro premešala ter postregla z naribano grano padano.

Paradižnika smo imeli na kmetiji ogromno. Bil je blazno okusen in še bolj okusna je bila paradižnikova omaka, ki sem jo večkrat pripravila. Čeprav je Miša zatrjevala, da ona ne je sladkane paradižnikove omake, je le-to vedno pojedla, kadar sem ji v laži zatrdila, da v njej ni sladkorja.

Zatorej, ne trdite, da nekaj ni dobro, če tega nikoli v življenju niste poskusili. Hitro se lahko ujamete na limance.

 

Zadnje objave na Bajti


megamalckovazabava2015utrinek.jpg
Ponedeljek, 16 Maj 2016 20:07
kolegice.jpg
Torek, 10 November 2015 19:22
Natalija
Ponedeljek, 09 November 2015 11:15
risa_a5.jpg
Nedelja, 08 November 2015 10:51
TaborZdravihSol2015.jpg
Torek, 27 Oktober 2015 21:12
povabimmail.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:20
kks_logo.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:06
coverbringit.png
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 18:20
zborovske-mohorjan.jpg
Četrtek, 15 Oktober 2015 22:41

Naključno naštrikana proizvajalca smeha

Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti