Bajta Kšajtni Knjiga Jurij Hudolin - Pastorek (2008)

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Leposlovne objave

  • Primož Karnar - Slovenc naj bo!


  • Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla - 3.del


  • Nina Retko - O grehu in pokori
  • Katja Martinčič - Č-B ples

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica
Jurij Hudolin - Pastorek (2008) PDF natisni E-pošta
Prispeval Barbara Žvirc   
Sreda, 23 April 2008 17:00
Jurij Hudolin - Pastorek (2008)Roman Pastorek je Hudolinov drugi roman, ki je med literarno srenjo že dobil oznako slovenski realistični roman. Izdan v zbirki Beletrina Študentske založbe nedolgo nazaj in že predstavljen tudi na Koroškem je s svojo tematiko sveža in suverena govorica nekega časa. Srhljivi in za nevajenega bralca (pre)trdi realizem udari že takoj na začetku knjige. Intima in trpljenje neke družine v slovenski literaturi že dolgo nista bila prikazana s tako disciplinirano distanco neobtoževanja, kot nam to v Pastorku prikaže Jurij Hudolin. Besnenje ljubosumnega in vzkipljivega očima Lorisa Čivitika nad pastorkom Benjaminom Zakrajškom in njegovo mamo pred bralca riše kompleksne podobe krute resničnosti družinskega nasilja, ki je (ne samo) med Slovenci še zmeraj prevečkrat tabuizirano.

Ob izidu se je veliko govorilo o avtobiografskosti Benjamina Zakrajška, knjižnega pastorka, ki jo Jurij v več intervjujih, ki so bili objavljeni ob in po izidu knjige, potrdi. Brez zatikanja skoraj s ponosom pove, da so mu knjige, ki jim dandanes posveča zajeten del svojega življenja, spremenile življenje in ga popeljale iz pekla, ki ga je kot odraščajoč fant doživljal v zakotni vasici blizu Pule.

Pastorku Jurij Hudolin po številnih pesniških zbirkah, ki že z naslovi podajajo nekakšno divjanje pesnikovega duha (Divjanje, Prividi nemirnega čudaka), in po prvem romanu Objestnost, ki se osredotoča na širšo ljubljansko literarno in medijsko družabno življenje, razkrije razloge za takšno tematiko pisanja.

Benjamin Zakrajšek in njegova mama Ingrid se po dolgih letih čakanja na normalno družinsko življenje z Vladimirjem Zakrajškom, Benjaminovim očetom, preselita v Panule, majhno zakotno vasico blizu Pule v hrvaškem delu Istre. Po novo upanje in lepše življenje se zatečeta k mamini novi ljubezni Lorisu Čivitiku, ki pa se že uvodoma izkaže za nasilneža par excellence. Čivitiko je tranzicijski povzpetnik, ki ima v lasti večino Panul, pa še kaj za po vrhu. Na svoji zemlji vlada s trdo roko, loparjem, kot zapiše Hudolin, in se je za ped zemlje pripravljen krvavo spopasti tudi s svojimi lastnimi brati in sorodniki. Znaša se nad vsem, kar leze in gre. Tako Hudolinov drugi roman postreže s celo paleto nasilja. Nasilje nad otrokom, nasilje nad žensko, nasilje nad šibkejšim (nad delavci, ki jih najema, nad sorodniki, nad ženskami, ki se mu zaradi denarja pohlevno in brez ponosa vdajajo …). Nasilje zaradi nasilja samega. Ker si Loris kot »veliki« gospodar to lahko privošči. Ker je on lastnik vsega. Tudi besed. Ker ima denar. In zemljo. In s tem oblast nad ubogimi parami, ki mu prekrižajo pot. Čivitikovo nasilje pa se še poveča, ko mu Ingrid rodi sina Friderika. Zakonitega dediča. Njegovo kri. Novega lastnika. Friderik je edini, nad katerega nikoli ne pade Čivitikova senca in ki ga Čivitikov lopar nikoli ne udari.

Benjamina sredi že tako nesrečnih okoliščin preganjajo še nenadni očetovi napadi zanimanja zanj, ki ga pred sošolci in vaščani še bolj spravljajo v zadrego, češ: »Spet te kliče pijani Slovenac …«

Edina uteha, ki jo Benjamin dobi od očeta, so že omenjene knjige. Velika imena svetovne literature Edgar Allan Poe, Aristotel, Ivan Cankar, France Prešeren, Ivo Andrić, Lev Nikolajevič Tolstoj in drugi, katerih knjige mu oče pošilja v škatlah, Benjaminu pokažejo poti v nove svetove. Ob njih lahko vsaj v tistih zase ukradenih uricah, ko ima Loris opravke in ga ni v Panulah, pozabi na človeka ničvredno življenje, ki ga živi v vasici bogu za hrbtom, daleč od bele Ljubljane, prijateljev in treningov nogometa.

Poleg velike porcije nasilja, ki bralca dodobra pretrese, pa Pastorek ponudi tudi žarke upanja, da se v življenju prej ko slej najde oseba, ki se nasilnežu postavi po robu. In ta oseba je v Pastorku prav Benjamin, ki si v svojem življenju želi ljubezni še od česa/koga drugega, ne samo od knjig.

Pastorek je roman, katerega čas, kot v spremni besedi zapiše Taras Kermauner, ni pomemben družbeno-politično, ampak je fokusiran na čisto drugo politiko. Na politiko družine in medsebojnih odnosov. Po eni strani je to »intimna zgodba neke družine«, kot je v intervjuju z Jurijem povedal Mitja Čander, »po drugi strani pa je to zgodba nekega časa, napisana iz popolnoma drugačnega zornega kota kot smo ga vajeni iz bolj uradne zgodovine ali pa iz tega, kar so osvetljevali žarometi medijev«.

Tudi kraj, kjer se zgodba dogaja, ni pomemben. Pomembna so dejstva, da se v njem pojavljajo ljudje, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v času tranzicije, zaslutili, da lahko tudi sami pristavijo svoj piskrček in iz dogajanja in situacije potegnejo osebno korist. To so tranzicijski povzpetniki. Ljudje, ki jim ni mar za družbo, za njeno ideologijo, temveč na prvo mesto postavljajo sebe. Pa četudi preko trupel, tako kot Loris Čivitiko, ki je lastnik vsega. Celo besed.

Knjigo nam je v recenzijo podarila Študentska založba , za kar se jim tudi najlepše zahvaljujemo.
Na njihovem naslovu www.studentskazalozba.si  pa lahko tudi naročite recenzirano knjigo.


 


 

Naključno iz Kšajtnih

Paul Auster - Brooklynske norosti (2009)
Rubrika: Knjiga
»Brooklynske norosti bodo na globok austrovski način očarale bralce. Knjiga o človeških norostih in modrostih je vedra oda veličini in skrivnosti...
Barbara Zemljič, vsestranska filmarka
Rubrika: Kulturniški profili
TUKAJ (http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=396).
Potopis: Irska - drugi del - Stran 2
Rubrika: Potopis
Stran 2 od 6Vozni red avtobusov na tem področju ni idealen, saj se morate v primeru, da greste na Cliffs of...
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti