Bajta T'k prajijo Intervju Intervju: Matej Praprotnik

Z znanimi Korošci "Od A do Ž"

Naključno poiskano iz Kšajtnih

Naključno vam povejo

Intervju: Barbara Rapnik
Samo Strel, foto: Anže Furlan | Torek, 06 Oktober 2009
Barbara Rapnik

"Ne maram branja, ker me črne črke na belem papirju zelo hitro uspavajo. Raje kot berem, zrem skozi okno v pisan svet in imam v glavi čisto svojo pisano zgodbo."
Intervju: Matej Praprotnik PDF natisni E-pošta
Prispeval Mitja Gruber, foto: Igor Ranc   
Sreda, 04 Marec 2009 23:56
Indeks člankov
Intervju: Matej Praprotnik
Stran 2
Vse strani

Korošec Matej Praprotnik, ki že osmo let kot radijski voditelj dela na nacionalnem radiu, Valu 202, je prav gotovo eden najrazpoznavnejših glasov koroške doline. Njegova kariera nima strmih vzponov, saj svojo prepoznavnost gradi počasi, a zanesljivo, zato lahko brez dvoma priznamo, da je iz leta v leto boljši. Mateja odlikuje predvsem pronicljiv humor, široka splošna razgledanost in prijeten glas. Poslušalci so si ga verjetno najbolje zapomnili po njegovih političnih štosih, ki jih je prirejal v svoji avtorski oddaji Manipulacije. Pred kratkim je diplomiral iz podcastinga, katerega večjo uporabo skuša uresničiti tudi na radiu.

Glede na to, da ti je bilo novinarstvo tako rekoč položeno v zibelko, me zanima, kakšni so bili tvoji prvi stiki in izkušnje z radiom?

Moj prvi konkretni stik z radiom, če izvzamem šolskega, je bil najbrž v srednji šoli, ko sem šel na avdicijo na Koroški radio, kjer sicer dela moja mama. Takrat so bili časi, ko me je še sicer najbolj zanimala glasba. Kasneje sem na Koroškem radiu začel voditi nočni program. Na nočni program je praviloma tudi najmanj pritiska, najmanj je dodelan, zato imaš ogromno prostora za lastno delo, kreativnost in lahko si izoblikuješ program bolj po svoji želji. Na Koroškem radiu nikdar nisem vodil jutranjega ali dnevnega programa, ker se mi je zdelo, da za to nisem dovolj dober. Že takrat sem imel visoke standarde glede branja, zatikanja, naglašavanja in zdelo se mi je, da ne bi mogel voditi dnevnega programa tako dobro, da ne bi vzbujal negodovanja poslušalcev. Se mi pa zdi, da je takšnega občutka pri nekaterih radijskih voditeljih občutno premalo, kajti vsak vendarle ne more stopiti pred mikrofon – nekateri bi zagotovo rabili pri svojem delu več kritičnosti.

Matej Praprotnik

Torej se ti zdi, da so nekateri ljudje na radiu premalo sposobni za svoje delo?

V Sloveniji je ogromno radijskih postaj, to je najbrž super za radijske voditelje, ker imajo nešteto možnosti za poskuse, za vajo, nisem pa prepričan, da je to super za poslušalce. Pri vsej tej množici radijskih voditeljev bi pričakoval malo bolj ostro selekcijo. Sicer je dobro, da dobi vsak možnost, da stopi pred mikrofon, vendar mora nekdo skrbeti za njihovo izobraževanje. Mislim, da je v Sloveniji preveč radijskih moderatorjev, vendar premalo odmevnih. Glede na njihovo številčnost bi pričakoval, da jih bo več izrazito prepoznavnih, o prepoznavnosti pa ne govorim, da se pojaviš vsake toliko časa v rumenem tisku – prepoznaven bi moral biti izključno po glasu. Jaz svojo prepoznavnost gradim izključno preko radija, ker je to medij, ki me zanima. Zanima me njegov razvoj in njegova prihodnost. Nikdar me ni zanimala televizija, je pa veliko takšnih, ki so začeli z radiem, da so kasneje lahko lažje prišli na televizijo. Ne zdi se mi prav, da je radio nekakšen poligon za ustvarjanje televizijskih zvezd.

Kako je prišlo do tvojega “prestopa” iz Koroškega radia na Val 202?

To je bil postopen prestop. Nekaj časa sem delal na obeh, ampak to v času, ko sem bil na Valu 202  še začetnik. Na Valu 202 je tako, da ko prideš tja tudi eno celo leto ne stopiš za mikrofon, četudi si govorno že dovolj sposoben. Že ob prihodu na Val 202 sem bil govorno kar sposoben, ampak sem vseeno moral dati skozi to šolanje. Ko sem enkrat postal preveč vpleten z delom na Valu 202, si preprosto nisem mogel več privoščiti, da bi delal na obeh. Je pa logično, da je bil takrat večji izziv delati za nacionalni radio. Drži pa, da je Koroški radio odlična osnova za moje nadaljno delo.

Na kakšen način lahko radijski voditelj pride na Val 202 in kakšno šolanje potrebuje?

Načeloma s tem ni problema, saj se vsakega, ki za to delo izrazi interes, povabi v redakcijo. Mislim, da zaenkrat  še nismo koga zavrnili. Še vsakemu se je omogočil vpogled v naše delo. Na Radio Slovenija se prišel preko avdicije. Zdaj vidim, da bi lahko tudi drugače, ampak tako vsaj nimam slabe vesti oziroma imam potrditev, da sem kader, za katerega Radio Slovenija meni, da je perspektiven.

Kakšni so bili občutki ob prvem vodenju oddaje na Valu 202?

Dobro se spomnim prvega jutranjega programa. Osebno si nisem želel voditi jutranjega programa, ker sem mislil, da še vedno nisem dovolj dober. Spraševal sem se, ali sem dovolj govorno sposoben za vodenje. Seveda je bila takrat prisotna trema, vendar drugače ni tako hudo, saj kot radijski voditelj pred sabo nimaš slike, kdo te posluša in v kolikšni meri. Tremo sem imel predvsem zaradi tega, ker sem tukaj čutil večjo odgovornost do poslušalcev.  Če se prepoznaš v radijskem vodenju, bi vsakomur priporočal, da v tem ostane, saj je radio zelo zanimiv medij in bo tudi ostal. Digitalizacija prinaša veliko možnosti za razvoj in zato ne vidim razloga, da bi me pritegnilo kaj drugega.

Matej Praprotnik

Mar to pomeni, da tudi odlične ponudbe televizijskega voditelja na bi sprejel?

Doslej sem kakeršnekoli ponudbe zavrnil že ob prvem klicu. Rekel sem : ”Ne, mene televizija ne zanima.”

Ponudbe pa so bile?

Dobil sem ponudbo za komercialno televizijo, pa me delo ni zanimalo, ker sem v prvi vrsti zelo vesel, da delam za javni radio. To je vrednota, ki mi je pomembna, namreč, radio, ki daje več poudarka na vsebini, čeprav bi tudi za nas rekel, da imamo preveč oglasov, ampak tega se ne da rešiti.

Kaj pa morebitno delo na komercialni radijski postaji?

Težko se vidim na komercialnem radiu. Zaenkrat me še nihče ni povabil in tudi nimam želje, da bi me povabili.

Koliko je po tvojem mnenju pri nas dobrih radijskih voditeljev?

Trinajst (smeh). Težko odgovorim na to, je pa dobro vprašanje, ker sem prej dejal, da jih primanjkuje. Recimo, da jih je premalo. Koliko pa je dobrih, pa težko rečem. Med boljšimi so vsekakor Jure Longyka, Andrej Karoli in Matjaž Romih, vendar se verjetno najde tudi kakšen dober na komercialnem radiu.

 

S privolitvijo Mateja Praprotnika smo za Vas priložili tudi dva zvočna posnetka oddaje Manipulacije, ki jih lahko snamete in poslušate s klikom na ime.

Državni zbor - glasovanje za lep vikend
Vladni film za Oskarja

 

Howard Stern ima radijsko oddajo, kjer se hkrati tudi snema. Je to prihodnost radijskih oddaj?

Izhajam iz tega, da je sam človeški glas tako učinkovito sredstvo komuniciranja, da ni razloga, da bi dodajali še sliko. Lahko seveda dodaš sliko in digitalni radio jo dodaja, ampak nočem, da bi radio postal televizija. Radio je radio in glas ima neizmerno moč.

Po osmih letih dela na radiu Val 202 si postal razpoznaven glas po vsej Sloveniji. Se ti zdi, da je to tvoj vrhunec radijske kariere ali misliš, da lahko sežeš še višje?

Najbrž vrhunca svoje radijske kariere še nisem dosegel. Vesel sem, da imam zveste poslušalce, kajti to so ljudje zaradi katerih je vredno delati in jim je potrebno dati posebno pozornost. Imeti redne poslušalce je le potrditev, da delam dobro. Me pa radio zanima še drugače, ne samo iz voditeljskega stališča, ampak me zanimajo tudi vse možne izpeljave tehnologije in radia v prihodnosti. Radio je namreč zelo intimen medij; zanimivo je, kako dober odnos lahko vzpostaviš s poslušalcem, če ga osebno nagovarjaš, če imaš enako izkušnjo z njim.


Na kak način radijski voditelji dobivate od poslušalcev odzive o svojem delu?

Načeloma poslušalci pošiljajo elektronsko pošto, na katero redno odgovarjam. Ti odzivi poslušalcev mi pomenijo veliko, ker ni pomemben zgolj odziv uredništva. Izredno cenim tiste, ki mi kaj napišejo, ker morajo poleg tega, da me poslušajo, vložiti tudi trud in energijo. Zgodilo se je že, da sem se s takšnimi ljudmi zapletel v daljšo korespondenco o delovanju radia.

Kako najdeš vsak dan sproti energijo, kreativnost, humor in ideje za svoje delo?

Radio me preprosto tako zanima. Vedno imam s sabo beležko, v katero zapisujem vse, kar se mi dogaja. Mogoče je radio moj blog, ker stvari, ki bi jih sicer pisal v blogu, dam v radijski eter. Z delom sem začel na na večernem programu, trenutno pa delam na jutranjem. Sem pa mnenja, da je radijska postaja ravno z dobrim jutranjim programom postane uspešna in prepoznavnava.

Ti je žal, da je obilica gradiva, ki ga pripraviš in ki gre v eter za večno izgubljenega, ker, kot vemo, se stvari načeloma na snemajo?

Zanimivo vprašanje. Mogoče to ostane v spominu poslušalcev. Vsake toliko časa me kdo ustavi na cesti in mi pove, da nikdar ne bo pozabil tega ali onega, kar sem govoril na radiu. Stvari, ki jih sam razvijam, napišem v beležko in niso kje organizirane. Moj jutranji program se ne snema, imam pa lasten arhiv večine Manipulacij, ki sem jih delal. Radijski eter je bil do nedavnega zelo izmuzljiv. Karkoli si slišal, si slišal enkrat in nikoli več, sedaj se to z avdio in video arhivom ter podcastingom hitro spreminja. Moja želja je, da bi se dalo te misli radijskih voditeljev zbrati in tiste najmarkantnejše shraniti. Vendar pa tisto, kar najbolj zbode in najbolj uspe, se že zapiše kje.

Matej Praprotnik

Diplomiral si iz tematike Podcasta. Zanima me, kaj vidiš v podcastih, kakšna je njihova prihodnost in na kak način tehnologija Podcast pomaga radiu?

Radio proizvaja toliko vsebin, da jim poslušalec ne more slediti. Drugi problem je, da je radio doslej deloval tako, da kar si preslišal, si preslišal za večno. Bilo bi škoda, da ves ta trud in priprave gredo v nič. Ker je RTV zavezan temu, da dela raznolike vsebine, ki se tičejo vseh državljanov Slovenije, je treba le še zagotoviti, da te vsebine pridejo primerno do vseh ljudi. To je tudi uporabno za Slovence v tujini, ki tako ostanejo v stiku s slovensko govorjeno besedo. Mislim, da je to odlična možnost za širitev javnega servisa, ker podcast organizira vse te vsebine na način, da so vedno in dlje časa dostopne. Tako dobimo serije relevantnih zgodovinskih, športnih, intervjuvskih, družbeno-političnih, znanstvenih ... oddaj, ki jih lahko poslušalec posluša kadarkoli mu to ustreza. Tako te oddaje dobijo tudi izobraževalno funkcijo, saj bo poslušalec imel možnost, da bo tisto, kar ga zanima, shranil na lastnem predvajalniku in uporabljal za lastne (izobraževalno-raziskovalne) namene. Zaenkrat podcasting v Sloveniji  še ni dobro organiziran, vendar upam, da bomo tudi pri nas na nanj začeli gledati kot pomemben segment radijskega programa. Upam, da bom v prihodnosti tudi sam prispeval k izboljšanju tega stanja. Bistvo podcastinga je, da radio postane še bolj dostopen in bolj relevantna referenca.

Kako je prišlo do tvojega intervjuva z znamenitim strokovnjakom Johnom Ellisom (eden izmed svetovno priznanih kvantnih fizikov) in kako se pripraviš na intervju takšnega kova?

Ko delaš na javnem radiu imaš možnost, da če se radio odloči, da bo pokrival takšno reč, potem pač izberejo in pošljejo tja svojega predstavnika. Glede priprav pa je tako, da se včasih za tak intervju pripravljaš tudi po več dni. Če se je treba pripravljati za gosta, ki mi je izjemen izziv, se mi ni težko pripravljati tudi v domačem času. Za pogovor z Ellisom sem šel v knjižnico in si sposodil  vse, kar se je dalo dobiti o kvantni fiziki in se pri tem spomnil, vraga, zakaj me to v srednji šoli še ni tako zanimalo. Tako, da sem dal celotno fiziko in kemijo skozi, da sem bil malce bolj kompetenten sogovornik. Dejansko v tak pogovor vložiš veliko truda, saj moraš svojega gosta poznati, se pripraviti nanj in delati intervju z Johnom Ellisom mi je bilo v veliko čast.

Intervju s katero osebo ti je največ pomenil?

Največ mi je pomenil intervju, ki sem ga posnel v Riu de Janeiru, z brazilskim glasbenikom Ney-om Matogrossom. Matogrosso je velika zvezda brazilske glasbe. Imel sem priložnost, da sem ga intervjuval pri njemu doma, ogromno mi je pomenilo tudi to, da je najin intervju potekal v portugalskem jeziku, pa tudi zaradi tega, ker sem imel priložnost spoznati veliko ime brazilske popularne glasbe, ki ima za sabo tudi zanimivo zgodbo.

Znano je, da govoriš dobro portugalsko. Kdaj in kako si se zaljubil v ta jezik?

Bolj ali manj je to naključna zgodba. V časih, ko si še nismo dopisovali prek interneta, sem si dopisoval z neko punco iz Brazilije preko Internationala Pen Friend kluba in takrat sem se začel navduševati nad Brazilijo in jezikom. Ker je bila Brazilija takrat precej nedostopna, sem težil k temu, da bi odšel na Portugalsko. In tako sem odšel na Portugalsko, kjer sem se začel učiti jezik. Kasneje sem se še kot študent preko programa Erasmus vrnil v Lizbono in takrat me je portugalščina dokončno prevzela. Stik z jezikom ohranjam preko prijateljev in portugalskega radia. Rad bi tudi študiral portugalščino, ampak te opcije ni.

Če bi prišla ponudba iz lizbonskega radia, kako bi odreagiral?

(smeh) To bi bil moj romantični ideal, ni pa to moj cilj. Vendar se bom našel tudi v Sloveniji in na slovenskem radiu in ne vem zakaj ne bi s tem nadaljeval. Sem pa že delal na portugalskem radiu, ko sem se javljal iz Lizbone.

Radio ima močan vpliv na mnenje ljudi. Ali si lahko kot voditelj dovoliš, da si politično usmerjen ali moraš biti po službeni dolžnosti politično nevtralen?

Po službeni moram biti predvsem kritičen. Kritičen do ene ali druge strani. In mislim, da mi to v jutranjem programu uspeva, je pa res, da so nekateri precej občutljivi na to. Mi smo javni medij in skušamo biti objektivni, če pa se zgodi, da človek pokliče in zmerja eno ali drugo politično stran, to seveda ne pomeni, da je radio pristranski, temveč, da se je v tistem trenutku na radiu pojavil diskurz, ki ga mora voditelj prekiniti. Kadar ljudje postanejo žaljivi, kadar začnejo uporabljati besede, ki za pogovor v javnem prostoru niso primerne in kadar se dotikajo stvari, ki niso tema pogovora, takrat se jih ustavi, v najhujšem primeru, se jih tudi preprosto prekine. Če pa se primerno izražaš, lahko brez problema izraziš kritiko na kogarkoli in kadarkoli, to nikdar ni bila težava.

Si že kdaj imel kakšne probleme zaradi svojih oddaj?

Izrazitih problemov še nisem imel, vsekakor pa ni bilo kdaj kakšnih tožb. Jasno mi je, kakšna je moja odgovornost in se zavedam, da obstaja meja dobrega okusa glede političnih izjav. Težav nimam zato, ker če se pojavi kak dvom, se ta ustavi pri mojemu uredniku, ki je tisti, ki brani interese radia.  Zaradi Manipulacij nisem nikdar imel problemov, tam se naredi nekaj drugega: včasih kak politik ves navdušen pokliče in me pohvali, da sem se dobro ponorčeval iz njega.

Ti je bilo kdaj za kakšne izgovorjene besede v etru žal in bi jih najraje vzel kasneje nazaj, če bi lahko?

Matej PraprotnikTakšnih situacij v etru je toliko, da je nemogoče v vseh primerih odreagirati tako kot bi si želel. Bilo je par kočljivih situacij, ko so bil poslušalci žaljivi, sicer sem vedno odreagiral, vendar se mi zdi, da mogoče kdaj nisem odreagiral dovolj odločno, da bi bil jasen moj položaj. Težko je, če se moraš več kot 15 minut vseskozi pogovarjati po telefonu s poslušalci in vedno ne moreš odreagirati najbolje. Da bi pa katero izjavo posebej obžaloval, pa ne.

Kako močan medij je radio v primerjavi s časopisom ali televizijo in kakšna je prihodnost radia?

V primerjavi s televiziji ni posebnega dvoma, da ljudje radiu pripisujejo manjšo težo. To se vidi s strani politke, saj velja neka norma, da če se pojaviš na televiziji si pomemben. S tem se sicer ne strinjam. Radio ponuja možnost, da se stvari loti bolj temeljito in hitreje in ne terja od človeka polne pozornosti. V primerjavi s časopisom, se mi zdi, da je radio bolj prisoten kot časopis, kajti radio je lahko izkušnja, ki jo lahko imaš cel dan. Vsem pa priporočam, da poslušajte radio zjutraj, vendar naj vas ne preseneti, da so tudi popoldne odlične oddaje.

Kakšen se ti zdi problem Koroškega medijskega prostora?

Bojim se, da je trenutno edini resni medij na Koroškem Koroški radio. Predvsem bi si želel, da Koroški radio ne bi pozabil svojega poslanstva, da je lokalna radijska postaja. Čeprav se je lastništvo spremenilo, bi si želel, da bi ohranil radio svoj status. Koroškemu radiu želim, da ostane relevanten medij za svoje okolje, da ne bi pozabil na novinarstvo, na vsebine in da se ne bi preveč prilagajal komercialnim vsebinam. Rad bi pa videl, da bi spet izhajal Ibržnik, ki mi je bil zelo všeč v nekem obdobju v preteklosti.

Imaš v prihodnosti v pripravi kakšno novo oddajo na Valu 202?

Najbrž bom sodeloval v oddaji o znanosti, ki jo pripravljamo in kjer smo že našli strokovnega sodelavca.

 

Zadnje objave na Bajti


megamalckovazabava2015utrinek.jpg
Ponedeljek, 16 Maj 2016 20:07
kolegice.jpg
Torek, 10 November 2015 19:22
Natalija
Ponedeljek, 09 November 2015 11:15
risa_a5.jpg
Nedelja, 08 November 2015 10:51
TaborZdravihSol2015.jpg
Torek, 27 Oktober 2015 21:12
povabimmail.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:20
kks_logo.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:06
coverbringit.png
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 18:20
zborovske-mohorjan.jpg
Četrtek, 15 Oktober 2015 22:41

Najbolj brano v T'k prajijo

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Naključno iz Albuma

Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti