Bajta T'k prajijo Intervju Intervju: Kristijan »Kristi« Švab

Z znanimi Korošci "Od A do Ž"

Naključno poiskano iz Kšajtnih

Naključno vam povejo

Bumerang Matjaža Zanoškarja
Jernej Prodnik | Četrtek, 07 Januar 2010
Jernej Prodnik

"Največjo odgovornost prevzameš, če se zavedaš svojih meja, pa čeprav je to skoraj zagotovo najtežja stvar. In prevzameš jo ne glede na posledice. Prav za to se uporablja beseda pokončnost, s katero v stranki DeSUS očitno operirajo kot svinja z mehom."
Intervju: Kristijan »Kristi« Švab PDF natisni E-pošta
Prispeval Jure Lesjak   
Sobota, 15 Marec 2008 22:34

Kristijan Švab, večna sedemnajstica NK Korotan, je svojo nogometno kariero namenil prevaljskemu prvoligašu. Z občasnimi premori je za Korotan igral vse od malih nog, v 2. slovenski nogometni ligi, skupaj s soigralci premagal Avtobum iz Kočevja, glavnega tekmeca v sredini devetdesetih za vstop v prvo ligo, in prinesel izjemen delež k uspehom v prvi nogometni ligi. Znan predvsem kot večni borec na štoparskem položaju. S Korotanom je doživel praktično vse: finale pokala Slovenije, nešteto obstankov v prvi ligi, tudi v zadnjih krogih, tekmi v pokalu Intertoto (Korotan:Basel 0:0, Basel:Korotan 6:0)  in končno popoln kolaps NK Korotan v začetku tega tisočletja. Igralci so prihajali in odhajali (včasih skoraj da celotna ekipa), Kristi je vedno ostajal in s tem izkazoval ponos, da igra za najuspešnejši nogometni klub v zgodovini Koroške. Kljub temu, da Korotan trenutno igra v zadnji ligi, Kristi še vedno vztraja in prav nič ne kaže, da bo odnehal. Legende ostajajo večne...

Ko sem ga poklical po telefonu, je zvenel presenečeno. Kako ne bi, saj sva se nazadnje slišala na tak način pred več kot petimi leti. Takrat je bil moj trener pri mladincih NK Korotan. Razložim mu situacijo, na kratko predstavim delovanje Bajte ter ga prosim za pogovor. Brez pomislekov je privolil v intervju za naš spletni portal.

V petek se slišiva ponovno. Povprašam ga, če še velja kot sva domenjena. Prizna, da je pravzaprav rahlo pozabil na najin dogovor. Nič zato. Prvotni plan prestaviva za pol ure. Ponavadi rahlo zamujam, tokrat nisem. Pred kafičem sredi Prevalj me je čakal Kristijan Švab. Takoj izmenjava par uvodnih. Saj veste, služba in te stvari. Vem, da bo pogovor zlahka stekel.

Začneva pri aktualnih temah. Korotan, nekoč prvoligaš, danes v zadnji slovenski nogometni ligi. Kristi se, kot vedno, hitro razgovori.

Pogled na lestvico razkriva, da je Korotan vodeči klub v vaši ligi. Ali se Korotan lahko prebije ligo višje?

Vsekakor se lahko. Moral bi se.

Verjamem, da sledi »ampak«?

Seveda. V naši ligi v bistvu ne potrebuješ veliko. Morda dva treninga na teden in potem v soboto tekma. Vendar pa vseeno potrebuješ trening, na katerem je vsaj okoli petnajst igralcev. Tam je potem treba nekaj dejansko narediti. Nima smisla, če je na treningu pet nogometašev. Glavni problem je točno v tem, ker nimaš neke konstante ekipe, ki bi zdržala skozi celo sezono. Na nobenega ne moraš zagotovo računati.  

Kristijan in Robi Švab

Ta problem se zdi pri vseh nižjeligaških ekipah. Na tako imenovanem »spisku« lahko imaš 20 in več igralcev. Dejansko jih…

…imaš pa 15. Za te se, okej, vsaj približno, ve, da bodo prišli na tekmo. Če pa pogledaš malo naprej, kaj to v bistvo pomeni. Pridejo kartoni, spet bo kakšno soboto kdo manjkal zaradi službe in podobnih zadev. Na primer že sama Jesenska srečanja predstavljajo velik problem. (smeh) Takrat se bomo spet lovili zadnji trenutek, da nas bo na koncu tistih enajst.

Ko je na sporedu domača tekma še nekako gre. Večji problem osebno vidim na gostovanjih.

Ravno to je problem. V gosteh ti zaradi prej naštetih razlogov manjkajo igralci. Doma imaš ponavadi relativno popolno ekipo in lahko zmagaš tudi s 5-0. Zakaj? Točno zaradi tega, ker gostujočim tisti trenutek manjka pet igralcev, kar se bo naslednji krog zgodilo nam, ko bomo igrali v gosteh, in mi izgubili z istim rezultatom. V teh ligah preprosto ni merila. Domači teren ni prednost zaradi tega, kar predstavlja – ker je pač domač, navijači in podobno. Prednost je, ker ti pripelje več igralcev. Tudi tiste, ki se jim na gostovanje enostavno ne ljubi.

Takih pa je relativno veliko.

To je tisto, kar me ujezi. Sam sem nič kolikokrat menjal službo, samo zato, da sem lahko šel na tekmo. Motijo me tisti, za katere vem, da imajo čas, pa ne pomagajo ekipi.

Igralcev pa hitro zmanjka tudi takrat, ko pridejo porazi ali pa, ko so določeni nezadovoljni, ker ne igrajo.

Ampak slej ko prej bodo tudi ti igrali. Tega se nočejo zavedati. Kot sem že rekel, igralcev je malo. Celotna sezona je dolga. Igra lahko vsak. Potrebna je želja.

Če se dotakneva še malo samega delovanja kluba. Kako kaj stoji trenutno, predvsem finančno in organizacijsko?

Situacija je trenutno malenkost boljša kot je bila še pred nedavnim. Nekaj denarja smo dobili od občine, kar nam pomaga predvsem pri bistvenih stvareh kot so npr. prevozi, sendviči in te zadeve. Kaj več nimamo. Je pa problematična druga stvar. To je prevaljsko igrišče, ki je v katastrofalnem stanju. Pomisli, da so še sedaj na njem petarde in rakete od novega leta. Lansko leto je Nogometna šola Prevalje od občine dobivala denar in smo sami skrbeli za športni objekt. Letos so se odločili, da bodo skrbeli sami, ampak do sedaj se še nihče ni premaknil in kar koli postoril. In to je napaka, klub rabi tudi človeka, ki bo skrbel za celotno igrišče. Tako kot je včasih to počel Dorček (op. p., Prevaljčani ga zagotovo poznate), na primer.

Škoda je predvsem zato, ker je iz »luknje«, kjer bi morala stati tribuna, sedaj zrasel lep športni center. Ne bi bilo ravno prijetno videti, da bi nogometno igrišče predstavljalo slab vtis.

Poleti je ponavadi tam kar nekaj ljudi. Je igrišče z umetno travo, košarkarsko in odbojkarsko igrišče. Lahko bi zaživel tudi bife, ki je bil v času prve lige vseskozi poln. Vendar mora lastnik tega bifeja imeti čut in razumevanje za šport in ljudi, ki tja prihajajo. Bifeja ne more imeti vsak.

Ko si že omenil prvo slovensko ligo. Kako je bilo tukaj pred petnajstimi leti, ko se je nekako začel pohod na prvo ligo? Je bila velika razlika, če primerjaš z današnjim časom?

Razlika je bila v tem, da smo včasih igrali z vsem srcem za Korotan. Dejansko res. S ponosom smo igrali in naredili vse, kar je bilo tisti trenutek možno narediti. In naredili smo veliko.

Nedvomno.

Nenazadnje, vsi se sprašujejo, kdo je pripeljal Korotan v prvo ligo. Nihče se ne vpraša, kdo je pripeljal Korotan iz zadnje v drugo ligo. To je bil tisti pravi dosežek. Že res, da smo v drugi ligi dobili nove igralce, tujce, vendar so bili v tistem trenutku za rang boljši kot mi, ki smo igrali tukaj. Tak igralec je bil na primer Sami Dobreva. Ali pa Abdul Smajli. Kar se je dogajalo s tujci kasneje pri Korotanu je znano. Ni šlo več za kvaliteto, šlo je za korist, ki so jo imeli posamezniki pri vsem skupaj. Ampak pustiva to. Glavna napaka se je zgodila ravno zato, ker je pri nakupovanju tujcev vse skupaj šlo v nedogled. Pri tem se je pozabljalo na domače igralce. Ti igralci so zaradi tega bili odrezani. In kaj se je zgodilo? Domači igralci, ki bi sedaj morali igrati za Korotan, so takrat zamenjali klub. Teh igralcev Korotan sedaj nima. Z njihovo kvaliteto -  moramo vedeti, da so bili to takrat perspektivni igralci – bi lahko prišli kakšno ligo višje. In sva spet pri začetnem problemu, pomanjkanju kadra. V našem klubu nimamo niti mladincev, ki bi nas lahko nasledili.

Glede na povedano, boš moral igrati nekje do 45. leta. Imaš željo v prihodnosti postati tudi trener?

Z veseljem bom igral, kakor dolgo bom lahko. Kar se tiče tega, da bi postal trener… Seveda imam željo, ampak v prvi vrsti je služba, ki jo opravljam sedaj.

Prejle si omenil Samija Dobrevo. Je bil res toliko boljši? Kaj je prinesel klubu?

Pri njem je ključno to, da se je v ekipo vklopil kot domačin. Rad je igral za Korotan, rad je prebival na Prevaljah, ljudje so ga imeli radi. Počutil se je kot, da je tu doma.

Kar za kasnejše tujce ne velja ravno. Menim, da je bil problem v tem, da je bilo takrat več domačinov in tako so se morali prilagajati tujci. Kasneje je bila situacija paradoksalno obrnjena. Bilo je več tujcev, prilagajali so se domačini. Zagotovo se spomniš, ko je Dobreva v zadnji minuti rešil obstanek v ligi?

To je bilo v zadnjem krogu prve lige. Igrali smo proti Ljubljani, AM Cosmos. Dobreva je zadel čisto na koncu. Bilo je nepopisno veselje. Cela tribuna Prevaljčanov. Po tekmi, na avtobusu, je bilo neverjetno vzdušje.

V tisti sezoni je bil trener domačin Toni Tomažič?

Samo prvih šest krogov. Potem je bil Miško Jovičevič. Zaradi njega sem v bistvo dobil mesto v ekipi in se kasneje ustalil kot standarden igralec. Pri Tomažiču prvih šest krogov sploh nisem igral.

Pojdiva malo naprej po poti Korotana v prvi ligi. Je uvrstitev v pokal Intertoto največji uspeh?

Zagotovo. Takrat smo igrali proti Baslu. Doma je bilo 0:0. Lahko bi zmagali, imeli smo par izrazitih priložnosti. V Baslu smo izgubili s 6:0. Rezultat je sicer visok, vendar ni bilo tako slabo. Imeli smo svoje priložnosti pri 0:0.

Je bila velika razlika igrati proti takšnemu klubu? Ali je bilo podobno kot v prvi ligi?

V Baslu smo v bistvu igrali na njihovem atletskem stadionu. Glavnega so tisti čas prenavljali. Ni bilo ravno neke evforije, tudi gledalcev ni bilo na pretek. Vedeti je treba, da je bil Basel takrat že relativno močan. Tisto sezono so začeli z gradnjo ekipe na dolgi rok, kar se je kasneje tudi potrdilo. Igrali so v pokalu UEFA in v Ligi prvakov.

Dejal si, da je uvrstitev v pokal Intertoto največji uspeh Korotana. Kaj pa finale slovenskega pokala z Olimpijo?

Dejansko smo bili najprej v prvi ligi tisto sezono na koncu četrti. Zato smo se uvrstili v Intertoto, za naslednjo sezono. Takrat smo se uvrstili v finale pokala. To sta bili najboljši sezoni v zgodovini Korotana.

Proti Olimpiji ste z dvema zadetkoma Senada Tiganja na Prevaljah zmagali 2-1. V Ljubljani vemo, kaj se je dogajalo. (op.p. sodnik Zirnstein je priznal neregularen zadetek Olimpije)

V tisti sporni akciji sem bil neposredno udeležen. In do zadetka ni prišlo. Sodnik je dosodil v našo škodo. Prav tako je bil drugi zadetek dosežen iz prepovedanega položaja.

Kristi Švab

Zakaj takrat ni od začetka igral Faik Kamberovič?

Baje je bil poškodovan. Sam sem še vedno prepričan, da je bil v ozadju denar. Ni dobil plačano in zaradi tega ni hotel igrati.

Je Kamberovič najboljši igralec v zgodovini Korotana?

Zame ja. Nenazadnje je v polfinalu pokala na Prevaljah s tremi zadetki sam izločil Maribor. Bil je pravi golgeter. Bili so tudi drugi. Na primer Pantelič je bil izjemno koristen s svojim pregledom nad igro in natančnimi podajami. Nekaj tujcev je bilo res dobrih, velika večina pa bolj kot ne slabih. Veliko preveč.

Kaj pa je bilo takrat s Šačirijem?

Teden dni je bil na Prevaljah, malo zatem že v Portsmouthu, v Angliji. Pri tem je nekdo močno zaslužil.

Ko sva že pri denarju. Ti Korotan še kaj dolguje?

Seveda mi. V tistem času se je nabralo kar nekaj premij, ki niso bile izplačane. Plače same so venomer zamenjavali z akontacijami in tako naprej. In točno to je bil glavni vzrok za kasnejši razpad sistema na Prevaljah. Takrat je NZS začel z licenciranjem klubov na način, ki je predpisoval, da je posamezen klub moral v novo sezono startati brez dolga. Zaradi tega ukrepa smo morali posamezni igralci predložiti nek dokument, iz katerega je bilo razvidno, koliko nam klub dolguje. Uprava Korotana se tega ni držala. Še več. Dolg se je vse bolj nabiral, dokler ni pričakovano počilo. Najprej smo zaradi tega izgubili tri točke, naslednjič nismo šli na gostovanje, zadnja tekma, ki se ni odigrala, pa je bila proti Kopru na domačem terenu. Ker je bila takrat v dresu Korotana večina tujcev, jim je bilo jasno vseeno, kaj se bo zgodilo.

So tujci dobivali veliko več denarja kot vi domačini?

Kdor je resnično pokazal, da je toliko vreden, proti takemu nimam nič proti. Motijo me tisti, ki so tega niso zaslužili. Plače pa niso imeli slabe. Za razliko od domačinov, so imeli plačano tudi hrano in prenočišče.

Prebivali so na Čečovju, bivši Merx. Obstajale so govorice, da se je tam pred tekmami včasih spilo tudi kakšen kozarec več kot je dovoljeno?

Tudi. Adamo Baranja je bil pri tem zasačen. Tudi sam sem enkrat storil enako, vendar sem imel stalno kontrolo. Takratna direktorica kluba me je preverjala na domači telefon ob enajstih zvečer. Tistega dne sem napovedal, da grem na prijateljevo poroko. Vendar sem bil doma ob pravem času. Niti pomislil nisem, da bi se po telefonskem klicu vrni nazaj na veselico. Ti ljudje, ki so se obregnili na vsako malenkost, so na koncu klub pripeljali h koncu.

Takrat je bilo poslovanje izključno v gotovini. Lahko so si jemali svoj delež. Praktično z mize.

Največ denarja je prinesel današnji župan Prevalj Matic Tasič. Storil pa je odločilno napako, da je pustil preveč prostora dotičnim osebam, ki so z denarjem delale, kar so hotele. Ti ljudje so ta denar dajali v lasten žep. Ko Tasič ni mogel več prinesti toliko denarja, so se dolgovi še bolj povečali. Sledilo je to, kar vsi poznamo. Konec.

Pridiva raje nazaj na sam nogomet. Spomniva se Kristjana Švaba na vrhuncu svoje kariere. Si tedaj morda pričakoval vpoklic v slovensko reprezentanco? Če so za reprezentanco lahko igrali Rudi Istenič, Bekim Kapič…

Tega nisem pričakoval. Sem bil pa izjemno zadovoljen, če je kakšen novinar zapisal, da se na tekmi odigral na reprezentančnem nivoju. Glede naštetih igralcev in tudi drugih, ki so zbrali nekaj nastopov za izbrano vrsto, menim, da so igrali zgolj za to, da so se lažje prodali v tujino. Imeli so reprezentančne nastope. Mislim, da je pri tem par stvari v ozadju, tudi na nogometni zvezi. Nekdo je imel nekaj od tega. Denarno.

Koliko je naša reprezentanca oddaljena od evropskega prvenstva?

Sto svetlobnih let.

Je bila katera ekipa v prvi ligi boljša kot je današnja izbrana vrsta? Pred desetimi leti.

Ne da bi podcenjeval današnje reprezentante, ampak mislim, da ja. (vmes se je pogovoru pridružil tudi Kristijev brat Robi, ki je pri tem vprašanju dejal, da je bilo takšnih klubov vsaj prvih šest na lestvici). Spomnimo se samo Komočarja, ki je igral pri Kočevju, pred tem pa pri Dinamu. V naši ligi je igral tudi Bakula, ki je igral v bivši jugoslovanski ligi. Ti igralci so zares nekaj pomenili.

Bakulo si enkrat v prvenstvu izjemno zaustavil na Prevaljah.

Tudi Osterca, ki je takrat predstavljal velikega igralca. V tisti sezoni ga je trener vedno, kadar so igrali proti nam, menjal že ob polčasu, ker sem nanj tako dobro igral »flaster«. Kristi Švab

Kdo pa je najboljši igralec, ki je igral v naši ligi?

Težko rečem. Kar nekaj je takih. Faik Kamberovič je eden izmed njih.

Kaj pa Novica Nikčevič?

On je bil tip Inzaghija. Gol mu je pomenil vse.

Če bi primerjal Kamberoviča s Cimerotičem, ki je za prvo ligo prav tako pomenil veliko.

Bi rekel, da je Cimerotič točno to kar mu pravijo - dribler. Bolj nevaren za gol je bil Kamberovič. Cime je kjub temu, da ni treniral, vedno bil hiter in eksploziven. V ozadju so bile neke tablete in podobne reči. Faik Kamberovič je namesto tega raje spiv deset pirov, pa vseeno zabijal gole.

Ali prva liga nazaduje?

Nazaduje ravno ne. Nekaj časa že stagnira. Mlajše selekcije še nekako držijo stik z vrhunskimi klubi. Prehod k članom pa pokaže drugačno sliko.

Ali je problem ta, da mladi prehitro odhajajo v tujino?

Zaradi tega tudi ni takšne kvalitete. Igralci, ki so relativno boljši, se odločijo za tujino. Poglej samo Gorico pred nekaj leti. Takrat so res imeli dobro ekipo, z Birso in ostalimi. Toda ti igralci so odšli v tujino. Čez nekaj let se bodo vrnili. Zaradi tega, ker v tujini ne igrajo, bodo ostali na istem nivoju. Napredovati bi morali najprej doma.

Za konec še vprašanju o koroškem nogometu. Bi se Korotan in Dravograd lahko tedaj, ko sta bila oba prvoligaša, združila?

Ne. Nemogoče. Enako kot se ne moreta združiti Peca in Mežica, Mura in Beltinci, Koper in Primorje.

Ampak vseeno. Če bi hipotetično prišlo do združitve, ali bi lahko združen klub dosegel še večji uspeh kot je 4. mesto Korotana v zlatih časih?

Menim, da je imela celotna Koroška takrat veliko dobrih igralcev, in če bi se delalo v interesu celotne regije, bi se takšna ekipa lahko borila tudi za državni naslov. Vendar pa so interesi ljudi različni, zato do tega ni moglo priti.

BAJTNA NAPOVED: Kristijan Švab bo v letošnji sezoni pripeljal NK Korotan ligo višje. Tako se bo v klubu začelo zopet nekaj premikati. Ne samo zvesti navijači, tudi ljudje bodo postopoma začeli stati ob strani prevaljskemu nogometu. Zadeva bo šla le še ne bolje. Kljub pesimističnim obetom, se bo koroški nogomet znova prebudil. Klubi bodo našli skupne interese in začelo se bo delati v dobro nogometa na Koroškem. Napredek bo segel zelo daleč, vse do prve slovenske nogometne lige. Spet bomo z navdušenjem čakali na konec tedna, ko bomo odšli spodbujat naše fante. Veselje se bo vrnilo in trajalo vekomaj. Da ne pozabimo, trener novopečenega prvoligaša postane Kristijan Švab, ki se mu ob tej priliki zahvalimo za sodelovanje v intervjuju pred leti. Obljubi, da bo na dresu koroškega prvoligaša logotip portala bajta.si.

 

Zadnje objave na Bajti


megamalckovazabava2015utrinek.jpg
Ponedeljek, 16 Maj 2016 20:07
kolegice.jpg
Torek, 10 November 2015 19:22
Natalija
Ponedeljek, 09 November 2015 11:15
risa_a5.jpg
Nedelja, 08 November 2015 10:51
TaborZdravihSol2015.jpg
Torek, 27 Oktober 2015 21:12
povabimmail.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:20
kks_logo.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:06
coverbringit.png
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 18:20
zborovske-mohorjan.jpg
Četrtek, 15 Oktober 2015 22:41

Najbolj brano v T'k prajijo

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Naključno iz Albuma

Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti