Bajta Kšajtni Film František Čap - Vesna (1953)

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Leposlovne objave

  • Primož Karnar - Slovenc naj bo!


  • Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla - 3.del


  • Nina Retko - O grehu in pokori
  • Katja Martinčič - Č-B ples

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica
František Čap - Vesna (1953) PDF natisni E-pošta
Prispeval Luka Sešel   
Petek, 28 Marec 2008 17:00

František Čap - Vesna (1953)Vesna je slovenski črno-beli film, ki prikazuje vsakdanje ljubezenske, šolske in starševske probleme na izjemno humoren način. Film se je zapečatil v zgodovino že s premiero, kjer si ga je ogledalo skoraj 100.000 ljudi. Svoj pečat pa pušča tudi danes, ko v njem najdejo svojo identiteto današnji mladostniki in ko ob njem obujajo svoje nostalgične spomine današnji starostniki.

Vesna (pomlad) je slovenski celovečerec, ki se je v zgodovino slovenskega filma vpisal že po prvem predvajanju v kinodvoranah, saj si je premiero ogledalo kar 95.000 ljudi. Črno-bela mojstrovina Františka Čapa, sicer češkega režiserja, je prepričala številno občinstvo in med drugimi tudi produkcijsko hišo Triglav film, ki je omogočila tudi nadaljevanje zgodbe tako imenovano Vesno 2 oziroma Ne čakaj na maj. František Čap je prišel v našo deželo kot že uveljavljen režiser, predvsem z vizijo, da pomaga slovenskemu filmu, ki mu takrat državna sredstva niso bila najbolj naklonjena, prav tako kot tudi danes ne. Z zgodbo je imel režiser že nekaj izkušenj, saj je na Češkem debitiral pri podobnem projektu, pri snemanju filma Matura. Tako se je s scenarijem Mateja Bora, znanega slovenskega pesnika in dramaturga, kaj hitro ujel in nastala je prva slovenska romantična komedija oziroma malomeščanska komedija, če smo natančnejši.

Film je vpet v petdeseta leta 20. stoletja s pretežnim dogajanjem v Ljubljani. Čeprav gre za čas povojne socialistične Jugoslavije, tega v filmu ni zaslediti, lahko bi rekli, da so vse socialistične prvine takratnega časa spretno prekrite z mladostniško nagajivostjo in zaljubljenostjo. Zgodba prikazuje tri brate, ki živijo skupaj z mamo in jazbečarjem Pipom. Fantje morajo študirati za zaključni preizkus, maturo, vendar jih tačas, ne slepimo se, tudi sami smo takšni, mamijo čisto druge stvari. Samo (Franek Trefalt), glavna moška vloga v filmu, namesto geometrijskih likov konstruira letala, Sandi (Janez Čuk) si v matematični priročnik skrije sliko nage ženske in Krištof (Jure Furlan) namesto matematičnih formul sklada harmonije. Do zapleta pride, ko mora z žrebom določeni Samo zapeljati do takrat še ne poznano profesorjevo hčer Janjo (Metka Gabrijelčič), da bi jim le-ta priskrbela maturitetne naloge. Seveda se stvar še bolj zaplete, ko se v punco zaljubijo vsi trije, Janja oziroma Vesna, kot so jo zaradi pomladnega šelestenja poimenovali fantje, pa se prepusti zgolj enemu.

Mislim, da filmu največjo težo doprinese posebej izbran besednjak Mateja Bora, izreden občutek za filmske kadre Františka Čapa in nenazadnje igralska zasedba s Stanetom Severom (profesor Kosinus) in Franom Milčinskim Ježkom (razburjeni slikar) na čelu. Slednji preseneti prav v  filmskih odsekih, kjer zaradi razgrajanja fantov ne more slikati in jih zato zmerja s šakali, pavijani, orangutani in neandertalci. Scenarist Matej Bor z izjemnim poznavanjem slovenskega naroda in s smislom za ljudi genialno opredeli dogodke, kot so  firbec in zanimanje stare mamce, češ zakaj mora mladenič opraviti klic z njihove pošte, ali dobrota mame, ki se nad fanti najprej razburi, češ zakaj se ne učijo, kasneje pa vseeno popusti in jih vpraša, če bi rajši jetrca s smetano ali čebulo. Nenazadnje prav poseben pečat prispeva František Čap s podrobnostmi v posameznih kadrih, kot so špric iz klobase, v katero močno zagrize poštarica in ujeta Plečnikova arhitektura v objektiv kamere. Nenazadnje danes vemo, da nam film že na začetku, ko se kamera sprehodi po strehah hiš stare Ljubljane, pokaže, da gre za delo režiserja češke filmske šole.

 

Naključno iz Kšajtnih

Potopis: Sardinija
Rubrika: Potopis
V podzemni garaži Maksi marketa stoji star, bel kombi, čakajoč na jesensko avanturo. Oblečen v nove rožaste zavese, natovorjen s spalkami, gorilnikom, šotorom,...
Gašper Bivšek - Skorjevec (2007)
Rubrika: Knjiga
Gašper Bivšek se s svojo drugo pesniško zbirko Skorjevec počasi uveljavlja kot vseslovensko priznan talentiran pesnik. V modernistično slovensko poezijo prinaša...
Stonebride - Inner Seasons (2008)
Rubrika: Muzika
Štiričlanska zagrebška zasedba Stonebride je takorekoč še v plenicah, saj so nastali koncem leta 2005, ampak fantje so motivirani kot le...
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti