Bajta Kšajtni Knjiga Dominique Loreau - Umetnost preprostosti (2009)

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Leposlovne objave

  • Primož Karnar - Slovenc naj bo!


  • Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla - 3.del


  • Nina Retko - O grehu in pokori
  • Katja Martinčič - Č-B ples

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica
Dominique Loreau - Umetnost preprostosti (2009) PDF natisni E-pošta
Prispeval Anja Benko   
Sreda, 11 Marec 2009 11:00

Dominique Loreau - Umetnost preprostosti (2009)»Vsem tistim, ki bi želeli živeti preprosteje in zato bolje gmotno, duševno in duhovno, da bi jim ta knjiga pomagala odkriti brezmejne sposobnosti, s katerimi so obdarjeni.« (posvetilo avtorice)

Čeprav sama nisem »ljubiteljica« tako imenovanih duhovnih knjig, ki jih je dandanes na knjižnih policah vedno več, sem se s pozitivno energijo in optimizmom lotila branja le-te, ki jo prepletajo niti budizma in zena, in sicer z upanjem, da spoznam nekaj novega, da se naučim živeti preprosteje, duhovno, da spoznam življenjske modrosti … Pa se je vse to tudi zgodilo?

Avtorica v uvodu pojasni, zakaj se je odločila, da je napisala Umetnost preprostosti. Življenje v državah z drugimi kulturami (predvsem japonsko/Japonsko; tam že dolgo živi) jo je spodbudilo, da je nenehno spraševala o svojih načelih in iskala »pravi« način idealnega življenja. Pri tem je odkrila, da je prizadevanje za preprostost najprimernejši način, da hkrati zaživi udobno in v skladu z lastno vestjo ter da je ravno preprostost tista pozitivna vrednota, ki nas bogati. Knjiga je nastala iz zapisov, ki jih piše že več let in je plod njenih izkušenj, branj, srečanj, razmišljanj … Izraža predvsem njen ideal, nadzor, njene smernice in njen način življenja, h kateremu stremi in si prizadeva, da bi mu sledila. Dominique Loreau Umetnost preprostosti posveča ljudem, ki želijo na novo odkrivati radosti in pozitivne plati preprostejšega in naravnejšega življenja, ter tistim, ki iščejo svoj življenjski smisel. Pri tem jim želi pomagati zelo konkretno in čim bolj polno doumeti življenjsko umetnost, kakršno ponuja umetnost preprostosti.

Knjiga je bila izdana pri založbi VALE-NOVAK

Knjiga z 211 stranmi, ki jo je prevedla Marjeta Novak Kajzer,  je razdeljena na tri dele, in sicer na (1) Materializem in minimalizem, (2) Telo, (3) Um, ki se delijo še na manjša podpoglavja. Veliko je dodanih citatov iz različnih literarnih del, filmov, knjig …, ki se navezujejo na izbrano in pod njimi razvijajočo se temo.

Poglavje o materializmu in minimalizmu je razdeljeno na tri večje dele: (1) Pretiravanja materializma, (2) Prednosti minimalizma ter na (3) Etiko in estetiko. V prvem delu avtorica piše o tem, da ljudje ne znamo več živeti preprosto, saj imamo preveč materialnih dobrin, preveč je možnosti izbire, skušnjav, želja in hrane. Od bralcev in bralk na nek način pričakuje, da se bodo odpovedali razsipnosti, saj bomo le s tem odprli nove možnosti, ki se nam bodo razkrila v precej bolj poglobljenih razsežnostih. Izobilje po njenem mnenju ne prinaša milosti in elegance, temveč samo uničuje dušo in jo zasužnji. Rešitev iz tega je preprostost, ki pomeni predvsem to, da imamo malo, ker smo tako odprti za bistveno in za pravo vsebino stvari. Govori o potrebi po kopičenju, o strahu pred spremembo življenja, kako si moramo ustvariti dom, kaj moramo zavreči in kaj ohraniti, da naj naša garderoba temelji na slogu in preprostosti … Kot prednosti minimalizma (drugo poglavje) našteva, (1) da moramo manj časa izgubiti, da ga bomo znali bolje izrabiti in (2) da mora postati denar naš služabnik in ne gospodar. O etiki in estetiki avtorica predstavlja potrebo po lepoti, kako moramo skrbeti za čistost, zmernost in red ter našteva drobne trike pri pospravljanju, ki bi jih morala poznati vsaka »dobra« gospodinja.

Prepričana sem, da bi v drugem poglavju knjige, ki govori o našem telesu, uživale predvsem predstavnice nežnejšega spola, ki jih zanima oblikovanje telesa, nasveti za njegovo negovanje, čiščenje kože, načrtovanje diete ... Cilj je prikazati, da nezadovoljstvo v našem telesu vpliva tudi na naše življenje, saj ne moremo živeti mirno, svobodno, dostojanstveno, neodvisno – postanemo suženj sebi. Iz nasvetov, ki so prikazani, se lahko naučimo omejevati, skrbeti, da bomo bolj gibčni, skrbeti za higieno, se očiščevati in se navaditi na red. Poglavje o telesu deli (prav tako kot prvo) na tri dele: (1) Vi in lepota (zvesti moramo biti sebi, odkriti moramo svojo lastno podobo, sijati mora tudi naša notranjost, telo moramo sproščati z nego in s spancem), (2) Nega minimalistke (o negi naše kože, las in nohtov, dodani so domači recepti za lepoto, nasveti, kako se znebiti vsakršne nečistoče, kako koristen je šport in kako se moramo gibati), (3) Jejte manj, vendar bolje (shujšamo lahko samo, če se imamo radi, govori o tem, kako naj se poslovimo od maščob, kakšni naj bodo naši obroki, kako koristen je post, priporoča, da se naučimo živeti z lakoto).

Telo je seveda nedvomno povezano tudi z našo dušo. Če hočemo najti ravnovesje in obvladovati svoje strasti, avtorica pravi, da je za to potrebna popolna prenova mišljenja. In naša prva naloga pri tem je, da se posvečamo sebi, da prijateljsko ravnamo s seboj in se spoštujemo. O tem govori tretji del knjige. Naš cilj mora postati nadzor, izboljšava nas samih in tako lahko dosežemo polnost. Tudi to poglavje je razdeljeno na tri podpoglavja, in sicer na (1) Vaša notranja ekologija (potrebno si je očistiti duha – predvsem skrbi in stresa; smo to, kar mislimo; nadzorovati moramo svojo duševnost – imeti moramo lastna načela, se naučiti odločati; biti moramo zbrani in meditirati); (2) Drugi (izbirati moramo, s kom se bomo družili in biti moramo strpni; v družbi se moramo naučiti zavračati, dajati, jemati, poslušati, paziti, kaj govorimo, ne kritizirati, se ne bahati; skrbeti moramo zase, da bomo lahko ljubili druge in jih ne smemo poskušati spreminjati; posvečati se moramo umetnosti samskega življenja) in (3) Obrusite se kot prod (odločiti se moramo za spremembe in si zaupati; postati moramo svoj najboljši prijatelj; veliko moramo brati in pisati; investirati moramo v znanje; naštete so koristne vaje za disciplino pri sebi; nadzorovati moramo svojo energijo in ne smemo tratiti svojih moči). Avtoričine sklepne misli so: potujte, živite, smejte se, bodite srečni, najdite mir v svoji notranjosti, pričakujte najhujše in z nasmehom sprejemajte življenje, kot se vam ponuja, in cenite življenje.

Zadnja stran v knjigi je prazna. Na vrhu piše: »Seznam vaših 1000 majhnih užitkov«. Od bralcev avtorica pričakuje, da bodo le-to naredili, da bodo le-te zapisali, da bodo s tem še dodatno napredovali v svoji miselnosti in čistosti, da bodo s tem dosegli preprostost, kakršna le-ta v resnici že je. Umetnost preprostosti je zagotovo delo, ki bo koristno branje vsem, ki se v življenju iščejo, ki sami ne vedo, kako in kaj ter želijo, da jim pri tem drugi »ukazujejo« z besedami, kot so »moraš to in to«, saj te bo to prevedlo do sreče in smisla življenja. Vsekakor so določeni zapisani nasveti koristni in ti dajo misliti, a je to vsekakor odvisno od tega, kako ti sam (kot bralec ali bralka) sprejemaš svet okoli sebe in kako »počiščeno« imaš v svoji glavi. Osebno me je motilo to, kako se je na eni strani treba nagibati z minimalizmu na vseh življenjskih nivojih, pri telesu in njegovi negi pa je potreben pravzaprav »maksimalizem«. Sama vseh treh poglavij nikakor ne bi mogla združiti oziroma zajeti v eno samo osebo. Določeni deli knjige so namreč pri tem izključujoči, pomemben faktor pri tem pa je tudi tempo vsakdana, ki po mojem mnenju ne dopušča, da bi bili vedno dobre volje, da bi se vsak dan smejali, da bi znali živeti … Vsekakor pa moramo težiti k lastni umetnosti in preprostosti, ki bosta koristni za naše življenje. Kakšni bosta, ve le vsak posameznik in pri tem mu nobena knjiga ne bo pomagala.

Branje te knjige bralcem odkriva, kako pomembno je prizadevanje za preprostost – to je vrednota, ki nas bogati. V vsakdanjem življenju s hitrim tempom si moramo za to na določenih področjih res prizadevati, ni pa nujno, da nam bodo pri tem prišli prav vsi nasveti, zapisani v tej knjigi, saj smo ljudje še vedno individualna bitja, sposobna lastnega odločanja.

OCENA: 4/10

 

 

Naključno iz Kšajtnih

Nalepke zvestobe: Strah me je ******
Rubrika: Leposlovne objave
Ta zapis posvečam Vesni, Sari, Zali, Anji, Mateji, ker jih je tudi strah.“Ni mi všeč, če me je strah, to me...
Fotozgodba: Pot na Uršljo goro - Stran 2
Rubrika: Potopis
Stran 2 od 2RTV oddajnik na Plešivcu (Uršlja gora). Cerkev sv. Uršule in planinski dom na Uršlji gori.Cerkev in pogled na...
Fotozgodba: Teplice - Stran 2
Rubrika: Potopis
Stran 2 od 3Popotnik željan pohajkovanja ali morebiti celo teka se lahko »izgubi« v naravnost ogromnem in izredno lepo urejenem parku...
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti